Jacqueline Kennedy, žena nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, velja za eno najbolj ikoničnih in priljubljenih “prvih dam”, katere zasebno življenje, še posebej po atentatu na njenega moža, je vedno ostalo skrito pred očmi javnosti. Napol biografska, povečini pa bolj historično orientirana drama Jackie se močno odmakne od klasičnega pripovednega toka filmskih biografij in namesto tega postreže z intimnim vpogledom v ozadje psihične in eksistencialne krize, katero je Jacqueline doživljala po Kennedyjevi smrti. Režiser Pablo Larraín kamero približa obrazu portretiranke, katero fenomenalno upodobi Natalie Portman in nas po voajersko pelje skozi razmeroma kratko, toda toliko bolj tragično in emocionalno poglavje ameriške zgodovine, ki je številnim državljanom porušilo sanje oz. vero v obstoj idealističnega kraja, v filmu simbolično poimenovanega Camelot. Jacqueline se kot personifikaciji ameriških sanj ruši svet pod nogami, pri tem pa se je prisiljena soočiti z mediji, lastnimi otroci in izgubo vere v Boga, ki je dopustil, da je bilo vzeto življenje možu in očetu dveh otrok. Jackie tako ni biografska pripoved o ženi ameriškega predsednika, ampak presenetljivo iskren, ganljiv, žalosten in niti malo sentimentalen portret ženske / žene in matere, ki mora v travmatičnih trenutkih lastnega življenja ohraniti dostojanstvo, ponos ter neizmerno ljubezen do družine. Film, ki bi moral služiti kot navdih vsaki ženski.

Ocena 5