Po razkritju morilca Laure Palmer je serija Twin Peaks počasi, a vztrajno začela izgubljati na vseh frontah; njen ustvarjalec David Lynch se je iz nezadovoljstva nad smerjo, v katero je serija krenila, distanciral od preostale ekipe, gledanost pa je zavoljo vse bolj nezanimivih in razvlečenih epizod vztrajno padala. Zato ni presenetljivo, da so za zadnje epizodo druge sezone z naslovom Beyond Life and Death znova angažirali Lyncha, ki je po resnično dolgem času znova ustvaril tisto, kar lahko imenujemo Twin Peaks v pravem pomenu besede. Ustvaril je enega od najboljših, najbolj zastrašujočih in enigmatičnih zaključkov sezone v zgodovine televizije in seriji znova povrnil nekaj izgubljenega starega blišča.

V pričujoči epizodi se agent Cooper odpravi v samo osrčje zla; v zloglasno Črno Ložo, kamor je njegov nekdanji partner Windom Earle odpeljal Annie Blackburn, da bi se lahko z njo hitreje dokopal do nadnaravnih moči, po katerih hrepeni. Kar sledi, je še danes predmet številnih debat, toda ena od možnih interpretacij je naslednja; Cooper ob vstopu v drugo dimenzijo naleti na nekakšno čakalno sobo, ki deluje kot vmesna postaja med Belo in Črno Ložo. Oba prostora simbolizirata Lynchevo videnje posmrtnega življenja, kjer Bela Loža predstavlja nebesa, Črna pa pekel. Cooper med sprehajanjem po hodnikih naleti na Windoma Earla, ki želi zamenjati njegovo dušo za odrešitev Annie Blackburn, kar vznemiri demona BOBa, ki ne dopusti, da bi lahko nek prišlek barantal za duše nedolžnih ljudi. Annie je odrešena zaradi Cooperjevega častnega dejanja, vendar pa se stvari za našega dragega agenta ne končajo najbolje. Ta namreč takoj zatem vstopi v Črno Ložo, kjer naleti na svojega zlobnega dvojnika (doppleganger), pred katerim želi pobegniti, vendar ga ta tik pred izhodom ujame. Iz tega sledi tragični zaključek; Cooper ni več Cooper, kot smo ga poznali. V zadnjem prizoru v kopalnici, kjer jezno trešči z glavo ob ogledalo pri umivalniku, namreč vidimo, da ga je obsedel demon BOB.

Čudovito strašljiva epizoda, ki pa je žal pahnila nadaljevanko na več kot 25. letni počitek.

V mestu Twin Peaks se obeta lepotno tekmovanje, na katerega se prijavijo skoraj vse vidnejše ženske junakinje nadaljevanke; Donna, Shelly, Audrey, Lucy, Nadine in celo Annie navkljub njenemu statusu “outsiderke”. In četudi lepotno tekmovanje predstavlja velik del epizode, ki skuša staviti na seksapil nastopajočih igralk, je pozornost bolj usmerjena proti Windomu Earlu in njegovi nameri, da odkrije Črno Ložo. Na tej točki tudi Earle, ki je bil na začetku precej komičen in melodramatičen zlikovec, postane bistveno bolj zastrašujoč, še posebej v prizoru, kjer se razkrije kot obsedenec s popolnoma bledim obrazom in črnimi zobmi. Gre za enega od najbolj strašljivih trenutkov v nadaljevanki.

Škoda le, da se pričujoča epizoda ne ukvarja podrobneje s temi deli zgodbe in namesto tega skuša znova prepričati s prežvečenimi komičnimi vložki Nadine, ki je postala daleč najbolj nadležen lik v nadaljevanki, kar je bolj krivda scenaristov, ne pa igralke. Vključenost lepotnega tekmovanja v zgodbo je sicer smiselna, vendar pa je tudi očitno, da je ta del nadaljevanke namenjen izpostavljanju seksapila nekaterih najbolj priljubljenih igralk kot so Lara Flynn Boyle, Mädchen Amick in Heather Graham. Morebiti se takšna poteza zdi rahlo eksplotacijska (in v resnici tudi je), vendar epizoda pri tem ne gre predaleč in se v zadnjih minutah odkupi s srhljivim vdorom Earle na prizorišče tekmovanja, kjer ugrabi Annie in jo odpelje proti famozni Črni loži. Zakaj? Ker za vstop na to lokacijo potrebuješ osebo, ki pooseblja čistost, nedolžnost in tudi strah, Annie kot nekdanja nuna pa se zdi idealna kandidatka.