Uspešna antologijska franšiza najdenih posnetkov V/H/S že dolgo časa predstavlja stalnico oktobrskih filmskih izdaj in v deveto se je odločila za osvežujoč premik v glasbene vode z V/H/S/Mixtape, ki združuje prispevke tako filmarjev kot glasbenikov, med slednjimi se s segmenti predstavita tudi raper RZA in celo Tobias Forge, frontman izredno popularne skupine Ghost, vezni člen vseh zbranih zgodb pa je “peklenska” televizijska glasbena oddaja, ki jo vodijo člani odštekane zasedbe Gwar. Kot že omenjeno, je tokrat rdeča nit glasba in z njo povezana področja, ki se združujejo z elementi črne komedije, telesne grozljivke, psihološke drame, nadnaravnega trilerja in celo z Lovecraftovskim izročilom začinejene mistične avanture. Tako med drugim sledimo ekipi, ki bi rada obudila dolgo časa ukinjeno oddajo z lutkami, paru spletnih vplivnežev, ki v Rusiji odkrijeta zapuščen kompleks, v katerem se skriva nenavadna zvočno izolirana soba, navdušencu nad ekscentričnim violinistom, katerega glasba odpre vrata v druge dimenzije in glasbenici, ki skuša ustvariti specifične zvoke, s katerimi bi od mrtvih obudila svojega očeta. V/H/S/Mixtape vsaj na prvi prinaša cel kup dobrih idej, še posebej glede raziskovanja vpliva glasbe na naše življenje, vendar pa film nažalost spada med slabše v franšizi; njegova največja težava je, da skoraj nobena od zgodb ne izkoristi svojega potenciala in pogosto nerodno skače med komedijo in grozljivko, pri tem pa ni ne dovolj zabavna ali strašljiva, da bi navdušila gledalce. Četudi so segmenti dobro posneti in imajo trenutke domiselnosti, jih obenem pesti neenakomeren tempo, zatekanje v otročji humor in straniščne šale (oddaja s člani skupine Gwar je še posebej obupna, saj med drugim tudi vključuje groteskne ejakulacije) ter pomanjkanje kakršnegakoli suspenza ali groze. V/H/S/Mixtape občasno kaže znake tistega, kar je franšizo naredilo tako uspešno, vendar pa kot celota ne prepriča in pušča ogromno prostora za izboljšave.
