Epizoda v režiji oskarjevke Diane Keaton je po mnenju večine oboževalcev daleč najslabša v zgodovini nadaljevanke Twin Peaks. Četudi to vsekakor drži, je ena redkih svetlih “točk” epizode Slaves and Masters ta, da je naposled zaključila nekatere najbolj dolgočasne in patetične stranske zgodbe v nadaljevanki. Med slednjimi je na samem vrhu Jamesova mnogo predolga noirovska afera s starejšo žensko, ki se tokrat zaključi s pričakovano spletko in dvojnim umorom, kar je za fanta dovolj, da se znajde na begu pred zakonom. Ta del nadaljevanke se je vlekel mnogo predolgo in vodil nikamor, zato se zdi smiselno, da jo je Keatnova vendarle pripeljala do konca, s tem pa tudi Jamesu omogočila, da je na veselje vseh gledalcev zapustil Twin Peaks… tokrat za vedno. Svoj konec doživi tudi strašansko nehumorna štorija z Benjaminom Hornom, ki je doživel živčni zlom in začel z miniaturnimi figuricami uprizarjati bitke iz ameriške državljanske vojne. Ideja o človeku, ki se pred kruto resničnostjo zateče v svet otroške blaznosti se morebiti zdi zanimiva, toda izvedba je bila naravnost katastrofalna.

Slaves and Masters je prva epizoda, v kateri se pojavi zlikovec Windom Earle. Nekdanji agent FBI, ki je po smrti svoje žene Catherine, s katero se je Cooper zapletel v razmerje, doživel padec v brezno popolne norosti (Cooper sice sumir, da je Earle umoril Catherine), je sprva nekoliko nenamerno komičen, vendar pa v primerjavi z ostalim dolgčasom v epizodi predstavlja osvežitev. Njegova prisotnost sicer ne dvigne nadaljevanko na raven suspenza epizod iz prve in prve polovice druge sezone, vendar pa se tokrat vsaj zdi, da se v mestu začenja dogajati nekaj nevarnega.

Še ena v nizu slabih epizod Twin Peaksa, vendar nas pokonci drži dejstvo, da so najbolj dolgočasni deli nadaljevanke dobili svoj zaključek.