Michael Gordon Peterson, bolj znan po vzdevku Charles Bronson je uradno imenovan za najbolj nevarnega zapornika v Veliki Britaniji, ki je večino svojega življenja preživel za rešetkami, trenutno pa prestaja dosmrtno zaporno kazen. Bronson je svojevrstna legenda s prav posebnim karakterjem in neobvladljivim egom, mnogi pa ga preprosto označujejo za duševnega bolnika. Misterija Bronsonove osebnosti se je očitno zavedal tudi filmski režiser Nicolas Winding Refn in posnel biografijo, ki je v prvi vrsti umetniška groteska kot pa konvencionalni oz. film o življenju portretiranca. Če povem drugače; Refn se ne opira toliko na dejstva, ampak skuša okoli njih zgraditi svoj način umetniškega izražanja, ki poskuša izluščiti nekakšno bistvo Bronsonove zapletene osebnosti, četudi vprašanje o tem, če mu je dejansko uspelo, ostaja. Bronson je sicer še ena priložnost, da se Tom Hardy v naslovni vlogi izkaže kot še nikoli prej; upal bi si celo reči, da gre za njegovo daleč najboljšo vlogo, saj v vsakem prizoru preprosto uživa in ni zgolj nekdo, ki poskuša oponašati Bronsona, ampak ta tudi postane. Zato ni presenetljivo, da je resnični Bronson izjavil, da ga ne bi mogel igrati nihče drug kot Hardy, s čimer se lahko več kot strinjamo. Film zaradi nekonvencionalnega pripovednega toka in surovosti same zgodbe morebiti ne bo pisan vsakomur na kožo, vendar pa je za filmske sladokusce več kot primeren kandidat za večkratni ogled.