50. leta so bila močno zaznamovana z globalno vesoljsko dirko med Združenimi državami Amerike in tedanjo Sovjetsko Zvezo. Obe svetovni velesili sta tekmovali v razvoju vesoljske tehnologije, ki je tedaj veljala za vrh znanstvenega razvoja, seveda pa ob tem ni mogoče spregledati ideološkega rivalstva med Vzhodom in Zahodom, ki je vsak zase želel svetu sporočiti, da je družbeno in tehnološko bolj napreden od svojega tekmeca. In sredi te napete dirke za vesolje se je po naključju znašla sovjetska psička, imenovana Lajka, ki je bila 3. novembra 1957 poslana v orbito in tako postala prvo živo bitje, ki je obkrožilo Zemljo.

Zgodba o Lajki se začne oktobra 1957, ko so Rusi v vesolje uspešno poslali prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je krožil okoli Zemlje kar tri tedne, uspeh misije pa je navdušil ruskega predsednika Nikito Hruščeva, ki je nemudoma odobril nov projekt; izstrelitev satelita Sputnik 2 v slabem mesecu dni. Ruski znanstveniki so se znašli v tekmi s časom in sklenili, da za svoj naslednji podvig v orbito skupaj s satelitom pošljejo tudi prvo živo bitje; psa. Do tega trenutka je bila Lajka ena od mnogih potepuških psov, ki so tavali po moskovskih ulicah, hkrati pa tudi “idealna” izbira za nevarni poskus; znanstveniki so bili namreč prepričani, da so potepuški psi že navajeni živeti v ekstremnih življenjskih razmerah. 5 kg težka in okoli 3 leta stara psička mešanka se je ponašala z mnogimi imeni; Kudryjavka (po naše; mala kodravka), Zhuchka (mali hrošček) in Limonchik (mala limona), naposled pa so jo imenovali Laika zaradi njenega glasnega lajanja. Poleg Lajke sta bila za pot v vesolje trenirana še dva psa; Albina in Mushka, na koncu pa je bila za veliki podvig izbrana Lajka. Priprave na misijo so potekale v stresnih okoliščinah; simulacije izstrelitve so na izbranih psih povzročile povišan srčni utrip in krvni pritisk, zadrževanje vode in blata ter povečano tesnobo.

Kljub temu je eden od znanstvenikov, dr. Vladimiry Yazdovsksy, ki so sodelovali pri projektu Sputnik 2, Lajko za nekaj dni odpeljal domov, da bi se igrala z njegovimi otroci. “Lajka je bila tiha in očarljiva žival… zanjo sem želel storiti nekaj lepega, saj sem vedel, da ji ni ostalo veliko časa.” Žalostna plat projekta je bilo namreč dejstvo, da Lajka najverjetneje potovanja ne bo preživela in da se bo v osnovi žrtvovala za sovjetski tehnološki napredek. Po dokumentih vesoljske agencije NASA, je bila Lajka položena v notranjost kapsule Sputnik 2 31. oktobra 1957, torej tri dni pred začetkom misije. V tem času so znanstveniki lepo skrbeli zanjo, ob začetku poti pa so jo še poljubili na smrček in ji zaželeli srečno potovanje, pa četudi so vedeli, da se psička ne bo vrnila nazaj. 3. novembra 1957 ob 7. uri in 22 minut je bila Lajka skupaj s satelitom Sputnik 2 poslana v vesolje in po prvih uradnih poročilih naj bi v breztežnostnem prostoru preživela kar 6 dni, kasneje pa se je izkazalo, da je nesrečna psička umrla že v prvih urah po izstrelitvi zaradi napake v ogrevanju vesoljske kapsule.

Misija Sputnik 2 je bila za Sovjetsko zvezo uspešna, vendar pa je usoda psičke Lajke dvignila ogromno prahu in sprožila burne debate o etičnosti uporabe živali za znanstvene eksperimente. Lajka je s svojim žrtvovanjem resda predstavljala prelomnico na področju razvoja vesoljske tehnologije (nenazadnje je bila prvo živo bitje v vesolju), toda po drugi strani se je nemogoče znebiti neperijetnega dejstva, da je bila psička izrabljena za propagandno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo in da bi lahko njeno smrt lahko preprečili, če se Sovjetom ne bi tako močno mudilo prehiteti zahod v t.i. vesoljski dirki. Po pričakovanjih so bile tovrstne debate prisotne predvsem na Zahodu, medtem ko Sovjetska zveza (najverjetneje zaradi napete politične klime) o živalskih eksperimentih ni na veliko razpravljala. Šele leta 1998 je Oleg Gazenko, eden od sodelujočih pri projektu Sputnik 2 priznal, da je bilo Lajkino žrtvovanje nepravično: “Ne bi je smeli poslati v vesolje. Tedaj se nismo naučili dovolj, da bi lahko upravičil smrt psičke.”

Je Lajka umrla zaman? Da… in tudi ne. Navkljub njeni nesmiselni smrti Lajka danes predstavlja eno od ne zgolj znanstvenih, ampak tudi popkulturnih ikon, katere podobo je moč najti na spomenikih, znamkah, cigaretah in pisemskih ovojnicah. V Rusiji nosi status narodnega heroja, hkrati pa je nemogoče zanikati dvoje; da je njena smrt razkrila umazanja ozadja spornih živalskih eksperimentov in hkrati človeštvo naučila, da potovanje v vesolje ni zgolj fantazija. Pa vendar se zdi, da bi se slednjega lahko naučili tudi brez žrtvovanja psičke, ki je živela za to, da je umrla.