Pablo Larraín je leta 2015 posnel izvrstno biografsko dramo Jackie, ki je razgalila zasebno življenje ene najbolj priljubljenih prvih dam ZDA, Jackie Kennedy, podoben pristop pa ubere tudi pri najnovejšem celovečercu Spencer, sicer svobodne interpretacije ene od prelomnic v življenju priljubljene britanske princese Diane; trenutka, ko je Diana sklenila končati zakon s princem Charlesom in s tem obrnila hrbet konzervativnemu in zadušljivem tradicionalizmu britanske kraljeve družine. A namesto konvencionalne biografije, ki bi se spustila v enciklopedično nizanje razlogov, ki so Diano pripeljale do te točke v življenju, je Spencer zamišljen kot globoko intimna psihološka drama s presenetljivo minimalističnim pristopom; večina dogajanja se namreč odvija na posestvu Sandrigham, kjer se leta 1991 za božične praznike po tradiciji zbere celotna kraljeva družina. Že od uvodnih kadrov, ko gledalci uzremo Diano in spremljamo njeno skopo interakcijo z osebjem in ostalimi člani družine (z izjemo njenih sinov), postane jasno, da Dianina svobodomiselnost in determinacija, da bi znotraj kraljevih krogov zapihal svež veter, naletita na gluha ušesa, kar osrednjo junakinjo postopoma pahne v stanje izolacije čustvenje otopelosti in duševne stiske. Larraín z ravno pravšnjo mero melodramatičnosti in sofisticiranega realizma zajame stanje Dianinega uporniškega duha, ki pa se duši pod plastjo arogance in zoprnega snobizma kraljevih krogov, kjer velja, da mora vsak njihov član imeti dva obraza; svojega pravega in tistega, katerega nakloni množicam, česar pa Diana ne zmore. Navkljub temu, da je film fiktiven, pa bi si upal trditi, da je tudi daleč najbolj iskren in avtentičen prikaz prave princese in njenega notranjega boja. Seveda se je za to v prvi vrsti treba zahvaliti fenomenalni Kristen Stewart, ki Diane ne imitira, ampak se z njo zlije na tako presunljivo preprost način, da bo gledalec na več mestih celo mislil, da pred seboj gleda resnično Diano. Zna se sicer zgoditi, da bodo nekatere režiserjeve nekonvencionalne odločitve zmedle gledalca, še posebej tistega, ki išče odgovore na vprašanja o tem, kdo je sploh bila Diana. Spencer ni zgodba o Diani, ampak praktično o vsaki ženski, ki se je kadarkoli počutila ujeto.