Leta 1976, slabih šest let po zloglasni seriji brutalnih umorov v Los Angelesu (najbolj razvpit je bil masaker v hiši tedaj visoko noseče igralke Sharon Tate, ki je bila zabodena kar 16 – krat), katere je zakrivila tolpa pod vodstvom karizmatičnega kultista Charlija Mansona, je luč sveta ugledal televizijski film Helter Skelter, ki se je osredotočal na prikaz dolgotrajnega in medijsko odmevnega sodnega procesa, ki je Mansona nehote spremenil v zvezdnika in najbolj zloglasnega kriminalca 20. stoletja. Druga istoimenska različica filma iz leta 2004, katero je režiral John Gray, se povečini distancira od prikaza sodnega procesa in namesto tega svoj čas nameni Lindi Kasabian, bivši članici Mansonovega kulta; temu se pridruži kot naivna 19 – letnica, ki z otrokom pobegne od bivšega moža in najde zatočišče pri Mansonovi “družini”. Četudi sprva tuči globoko naklonjenost do Charlija, jo ta z ostalimi člani vplete v izvajanje okrutnih zločinov, po masakru v hiši Tatove (sama je bila prisotna na kraju zločina, vendar pri umorih ni sodelovala) pa je ogorčena kult zapustila. Helter Skelter je vsekakor gledljiv, kratkočasen, napet in z zadovoljivim tempom zaznamovan televizijski film, katerega zaznamujeta predvsem odlični igralski predstavi Jeremyja Daviesa v vlogi Mansona ter Clee DuVall kot Linde Kasabian. Film kronološko (in z občasnimi flashbacki) popiše dogajanje na ranču Spahn, kjer je domoval Mansonov kult, medtem ko zadnjo tretjino nameni sodnemu procesu, žal pa sta obe plati zgodbe prikazani zelo površinsko in nepoglobljeno. Z drugimi besedami; Helter Skelter je filmska adaptacija članka o Mansonu na Wikipediji, kar pomeni, da gledalcu servira splošno znana dejstva, žal pa nič več kot to. Tudi ko se fokus obrne na Kasabianovo, se zdi, da ostaja neraziskan lik, ki ostaja zanimiv predvsem zaradi DuValline močno ekspresivne igre. Da ne bo pomote; film opravi svoje poslanstvo v skladu s pričakovanji, vendar pa se hkrati zdi, da veliko dogodkov zaradi boljše preglednosti in zgoščenosti spregleda ali zgolj bežno opiše. Helter Skelter bi tako bolje funkcioniral kot miniserija, medtem ko mu za celovečerni film manjka globine.
