Film Sweet, Sweet Lonely Girl je težko opisati drugače kot s pridevnikom neobičajno. Ta oznaka sicer ni nič novega v svetu sedme umetnosti, toda pričujoči film ima navado, da sledi določenim žanrskim pravilom in se jim hkrati nikoli docela ne prepusti, kot da bi znotraj lastnega sveta ustvarjal nove norme, ki se jim mora gledalec prilagoditi. Film izvrstno povzame estetiko kinematografije zgodnjih 70. let in sprva deluje kot precej konvencionalna psihološka drama o odraščanju mladega sramežljivega dekleta, ki mora skrbti za svojo čudaško teto, hkrati pa se zaljubi v svojo promiskuitetno in jezikavo vrstnico. Kaj točno je torej film Sweet, Sweet Lonely Girl? Na najbolj preprost način bi sklepali, da drama spremlja seksualno prebujanje zavrtega dekleta, vendar pa temu doda še druge nianse odraščanja, med drugim tudi izogibanje odgovornosti in sprejetje posledic ob izvedbi nepremišljenih dejanj. A nad vsem bedi element nadnaravnega in grozljivega, saj je ozračje filma pogosto neprijetno in tesnobno, ta pa prav tako postreže z učinkovitimi strašljivimi prizori, ki so tako blizu resničnosti, da sčasoma pozabimo, da spremljamo izmišljeno zgodbo. Odlična igra, privlačna glasba, dober tempo in odprtost vsebine naredijo iz filma Sweet, Sweet Lonely Girl pravo poslastico za oboževalce “art-house” izdelkov, ki gledalca vzpodudi h koncentraciji ter razmisleku o tem, kar je videl.  Eden najbolj fascinantno bizarnih filmov v zadnjih letih.

Ocena