The Beach House je enako preprost kot zapleten film. Je film, ki sprva deluje kot še en generičen triler o preživetju sredi ekstremnih okoliščin, vendar se kmalu spremeni v nekaj popolnoma drugega. Okvirna zgodba pripoveduje o mladem paru Emily in Randallu, ki poskušata urediti težave v razmerju z dopustom na morju, vendar se kmalu po prihodu v počitniško hišo njegovega očeta začnejo odvijati – milo rečeno – bizarne stvari. Njun mir najprej prekine prihod očetovih čudaških prijateljev, temu pa sledi še serija nenavadnih dogodkov, zaradi katerih sta pahnjena v neusmiljen boj za preživetje. Kaj torej je The Beach House? Marsikaj, je pa v vseh pogledih zelo dober predstavnik filmske grozljivke, ki zna biti enako predvidljiva kot tudi nepredvidljiva. Prva polovica filma mine v bolj ali manj sproščenem vzdušju, kjer sta tudi predstavljena simpatična osrednja junaka (to, da sta Emily in Randall lika, s katerima se gledalec lahko čustveno poveže, je prav osvežujoče za žanr grozljivk), njun težaven odnos, hkrati pa se na vsake toliko časa odvije kakšna majhna bizarnost, zaradi katere gledalec nikoli ni povsem prepričan, kaj ga čaka v naslednjem prizoru. In ko film vendarle izbruhne v mešanico psihadeličnega trilerja, lovecraftovske fantazije in zombi strašljivke, se zdi, da smo priča katastrofi, katero ne glavna junaka, še manj pa gledalec ni zmožen zaustaviti. The Beach House je tako izredno prepričljiva, vzdušna in napeta grozljivka, ki navkljub mnogim že znanim trikom uspe prepričati na skoraj vseh ravneh; z izpiljeno vizualno podobo, čudovito kombinacijo barv, ki gradijo ozračje, fantastično igro Lliane Liberato v vlogi netipične filmske heroine ter šokantnim koncem, ki pušča veliko prostora za nadaljevanje zgodbe.

Ocena