Japonski pisec Koji Suzuki morebiti ni ime, ki bi bilo znano povprečnemu gledalcu, vendar pa je ta s svojimi deli močno vplival na razvoj modernih grozljivk. Suzuki je namreč avtor romana, po katerem so posneli strašljivko Ringu, eno od najuspešnejših in vplivnih japonskih grozljivk vseh časov, ki je dobesedno čez noč spremenila žanrska pravila ter preverjenim elementom nadnaravnega in fantazijskega dodala močno humanistično noto ter pogosto brisala meje med strašljivim in tragičnim. Izvrsten primer tega je še ena bolj znana filmska adaptacija Suzukijevega dela, kratke zgodbe Dark Water, ki jo lahko uvrščamo med eno najbolj strašljivih kot tudi ganljivih zgodb o duhovih vseh časov. Glavna junakinja filma je Yoshimi, mati samohranilka, ki se je pravkar ločila od svojega moža in se bori za skrbništvo na njuno hčerko Ikuko. Obe se preselita v cenen stanovanjski kompleks, kjer je že ob njunem prihodu moč čutiti prisotnost nečesa nenavadnega; na stropu Ikukine sobe opazita velikanski madež, skozi katerega pušča voda, kasneje pa se v njuno življenje prikrade rdeča otroška torbica, ki naj bi pripadala deklici v rumene plaču, ki je živela v stanovanju nad njunim in je dve leti nazaj izginila neznano kam. Kljub temu, da bo Dark Water najverjetneje vedno počival v senci uspešnice Ringu, pa slednjo na vseh ravneh preseže in se uvršča v sam vrh najboljših japonskih grozljivk vseh časov. Film odlikujejo odlična igra ter subtilno posredovana mračna atmosfera, ki z izrazitim minimalističnim pristopom v gledalcu venomer prebuja nelagodje in strah, slednja pa se še bolj okrepita ob usmerjanju pozornosti na določene inteligentno vstavljene detajle, ki mejijo na simbolizem (npr. v stanovanjskem kompleksu razen Yoshimi in Ikuko ne srečamo nikogar, kar še dodatno izpostavi izolacijo in strah Yoshimi, ki se v neuspešnem boju z bivšim možem počuti nerazumljeno in stisnjeno v kot). Kar pa je najbolj občudovanja vredno; strašljivi prizori v filmu niso sami sebi v namen ter služijo razgaljanju izredno tragične zgodbe, ki je sumljivo podobna Yoshimijevi življenjski stiski. Dark Water je film, po katerem bi se lahko marsikdo učil, kako posneti vsebinsko globoko, kompleksno in predvsem strašljivo grozljivko.
