
Štiridelna Netflixova miniserija Adolescence se začne udarno; v realnem času spremljamo, kako policija v neimenovanem angleškem mestu navsezgodaj zjutraj vdre v hišo družine Miller in aretira najmlajšega člana, 13 – letnega Jamieja, ki je glavni osumljenec v preiskavi umora njegove sošolke Katie. Kar se sliši kot absurdna premisa, se kmalu spremeni v kruto resničnost, pred katero si sodobni starši venomer zatiskajo oči; da to, da njihov otrok ostaja po cele dneve doma za računalnikom, še ne pomeni, da je na varnem. Posebnost pričujoče miniserije, ki jo je mogoče “požreti” v enem kosu, je ta, da so posamezne epizode posnete v obliki neprekinjenih kadrov, kar dogajanju doda potrebno napetost; že v prvi epizodi je naravnost mučno spremljati objokanega Jamieja, ki ga na silo odvedejo na policijsko postajo in podvržejo celi seriji zasliševalnih tehnik, medtem ko njegova družina (na čelu z očetom, ki ga fenomenalno odigra Stephen Graham) nemo spremlja grozo, katere nikakor ne uspejo razumeti. Adolescence je strašansko napeta in pretresljivo emocionalna miniserija, ki se ne dojema več kot opozorilo, ampak kriči na vest gledalcev po vsem svetu, ki so (vsak na svoj način) odgovorni za glorifikacijo nasilja, toksične moškosti in predvsem pogostega pobega nerazumljenega posameznika (v tem primeru otroka) v svet virtualne resničnosti, kjer nanj prežijo lažne novice, verbalno nasilje in nove oblike huliganstva. To je svet, ki je še kako resničen in na dosegu rok vsakogar izmed nas, to dejstvo pa dela pričujočo miniserijo tako pretresljivo. In ta resničnost je tako kruta, da gledalci niti ne potrebujemo vedeti, če je Jamie resnično umoril svojo sošolko ali ne, saj to niti ni poanta zgodbe. Srhljivo avtentične igralske predstave, konsistenten tempo in poglobljena analiza občutljivih družbenih problematik, ki bi jih čezlužniki “razrešili” s sentimentalnostjo in moraliziranje, naredijo iz Adolescence udarno miniserijo, ki služi kot dokaz, da televizija v zadnjih letih doživlja kreativno renesanso, za katero upamo, da še ni rekla zadnje besede.