Gangsterska biografska drama The Alto Knights je združila tri, za svoj žanr neprekosljive adute; režiserja Barryja Levinsona, scenarista Nicholasa Pileggija (ta se je med drugim podpisal pod Scorsesejeve gangsterske klasike kot sta Goodfellas in Casino) ter igralca Roberta De Nira v dvojni vlogi zloglasnih mafijskih rivalov Vita Genoveseja in Franka Costella. Ob takšni zasedbi se je seveda težko odreči visokim pričakovanjem, kar pa je bil verjetno glavni razlog, da je Levinsonov film pogorel tako pri kritikih in gledalcih. Po domače povedano; kdor pričakuje umetnino na nivoju zgoraj omenjenih Scorsesejevih filmov, bo nekoliko razočaran. The Alto Knights, ki se osredotoča predvsem na dolgoletni težaven odnos med umirjenim in profesionalnim Costellom ter impulzivnim Genovesejem, ki se vsak na svoj način borita za prevlado nad newyorškimi ulicami v 50. in 60. letih minulega stoletja, je tipičen primer staromodne gangsterske drame, ki zvesto sledi žanrski formuli in žal ne postreže z večjimi presenečenji. Krivdo za takšen rezultat je delno moč pripisati temu, da skuša film v slabih dveh urah pokriti preveč dogajanja in posledično večina likov ter preobratov dajejo občutek nedodelanosti, mnoge gledalce pa bo zmotila tudi nerazumljiva odločitev, da osrednja lika odigra kar De Niro, pa četudi si dvojica v resnici ni bila niti malo podobna in tako film naredi po nepotrebnem zmedenega. Navkljub temu pa The Alto Knights niti približno ni slab film; Levinson je obrtniško dovolj spreten režiser, ki uspe z zavidljivo produkcijo, razkošno kostumografijo, skrbno izbrano glasbo, osupljivo scenografijo in vzdušno obuditev obravnavnega zgodovinskega obdobja posrkati gledalca v svet organiziranega kriminala, De Niro pa navkljub čudni dvojni vlogi svoje delo znova opravi z odliko. The Alto Knights je rahlo formulaična kriminalna drama za starejše gledalce, ki pa ima vseeno dovolj atributov, da bo prepričala zveste oboževalce žanra.