Švicarski dramatik, scenarist in pisatelj Friedrich Dürrenmatt (1921-1990) je leta 1958 napisal scenarij za celovečerni film It Happened in Broad Daylight, v katerem policijski inšpektor Matthäi tik pred upokojitvijo preiskuje smrt osemletne deklice in pri tem pade v brezno obsedenosti, krivde in samouničenja. Dürrenmatt si je film zamislil kot cinično in temačno rekonstrukcijo žanra klasične detektivke, vendar so se producenti odločili, da bi bilo občinstvu bolj primerno servirati konvencionalni krimič, kjer na koncu dobro premaga zlo in je morilec deklice priveden pred roko pravice. Razočarani Dürrenmatt je v odgovor na spremembe v njegovem scenariju še istega leta spisal verjetno svoj najbolj znano delo, kriminalno novelo The Pledge z zgovornim in posmehljivim podnaslovom Rekvijem za detektivski roman. Okvirna zgodba ostaja ista; inšpektor Matthäi na zadnji delovni dan obišče prizorišče brutalnega umora deklice v švicarskem višavju in njenim užaloščenim staršem obljubi, da bo našel morilca. Policija zelo hitro ujame glavnega osumljenca, pedofilskega prestopnika, ki po skoraj enodnevnem mučenju in zasliševanju prizna krivdo, vendar pa je Matthäi prepričan v njegovo nedolžnost. Meseci tečejo, primer umora deklice je zaključen, inšpektor pa je opusti vse svoje načrte za upokojitev in živi zgolj zato, da bi izpolnil obljubo, ki jo je dal dekličinim staršem.
The Pledge se začne kot prebrisana metafikcijska pripoved, v kateri se Dürrenmatt kot pisec kriminalk Dr. H. posveča razmisleku o duhovni evoluciji detektivskega žanra in kako ta pogosto s svojo naivnostjo in moralno poenostavljenostjo škoduje bralčevi percepciji resničnosti, ki je neprimerno bolj kompleksna in pogosto vodi do epilogov, ki prinašajo bistveno več vprašanj kot odgovorov. Kot primer navede Matthäijevo preiskavo umora deklice, katero je spremljal kot obstranski lik; od tod naprej bralci spremljamo zgodbo znotraj zgodbe, ki prebrisano in ironično obrača pravila klasičnih detektivk na glavo ali pa jih celo krši. Zaplet se resda vrti okoli “formulaične” smrti nedolžne deklice, vendar pa Dürrenmatt ogromno časa posveti prikazu tragičnih posledic obsedenosti, ki je v kriminalkah pogosto romantizirana oz. interpretirana kot nekaj, kar posledično vodi do odrešitve. Tukaj rešitve ni na spregled; osrednji lik tone v lastno obsesijo z obljubo, ki jo morebiti sploh ne bo znal izpolniti. Odlično spisan in mojstrsko tempiran roman zaznamujejo pričakovano počasen in otožen ton, inteligentni dialogi, ki se močno spogledujejo z eksistencializmom ter preobrati, ki nonšalantno rušijo ideale klasičnih detektivk.
Kriminalka, ki obstaja zgolj zato, da negira in s tem poustvari lasten žanr.
