Filmi o baletni umetnosti niso redek pojav, je pa tudi res, da večina zaradi specifične teme ne uspe najti skupnega jezika s širšim občinstvom. To “napako” skuša odpraviti psihološka drama Black Swan, ki pripoveduje zgodbo o ambiciozni mladi baletki Nini (presunljiva Natalie Portman, ki je več kot zasluženo prejela Oskarja za igro), katera prejme glavno vlogo belega / črnega laboda v slovitem Labodjem jezeru, s tem pa se v njej prebudijo mnoge potlačene skrivnosti; od kronične nesamozavesti, seksualne zavrtosti pa vse do obsedenosti s tekmicami, za katere je prepričana, da ji želijo na vsak način škodovati. Kot je že moč pričakovati s strani režiserja Darrena Aranofskyja, je pričujoči film naporen, mučen, srhljiv in mestom sadističen vpogled v razkroj človeka, ki je za umetnost pripravljen žrtvovati vse, celo razsodnost in dostojanstvo. Zavoljo izvrstne igre Portmanove, mračnega ozračja, ki pride še toliko bolj do izraza v kontrastu z “nežno” dušo baletne umetnosti in kompleksne psihološke štorije se film uspe dvigniti visoko nad povprečje in gledalca dobesedno stresti do kosti. Nekateri filmski poznavalci bodo zaradi tematike nemudoma potegnili vzporednice z animo Perfect Blue, toda navkljub temu filmu uspe obdržati lastno identiteto in prepričljivo (za marsikaterega gledalca tudi preveč) predstavi kako lahko ambicioznost človeka spelje na pota avtodestrukcije. Black Swan je tako eden najbolj strašljivih vpogledov v surovost sveta umetnosti.