Za nepoučene; Prepisani predstavljajo epski projekt režiserja Klemena Dvornika in scenarista Jonasa Žnidaršiča, ki sta vso svojo ljubezen do filma, glasbe, misterijev polpretekle zgodovine in popkulturnih šmornov zapakirala v 30 – delno spletno nadaljevanko, kasneje pa so bili vsi deli združeni v celovečerni format. Kot že rečeno, je film mogoče razumeti kot ironično parodijo, s katero se v svojih mojstrovinah večkrat poigra tudi kultni Quentin Tarantino, čeprav je način dostavljanja referenc precej manj neposreden in včasih tako zamotan, da te le s težavo razvozlja še tako fanatični oboževalec filma. Zgodba filma je sicer dokaj zagonetna, vendar na prvo žogo jo lahko označimo za mešanico skrivnostnega trilerja in črne komedije, v kateri zmedeni zasebni preiskovalec (Jure Godler), ki se zaplete v skrivnostno državno zaroto, s tem pa si na glavo nakoplje molčeče morilce, inteligentne računalnike, stare device, psihopatske duhovnike, vojsko, nekdanje uslužbence državne varnosti itd. Iz vsega tega je razvidno, da je zgodba filma izredno epska in ambiciozno zastavljena do te mere, da ustvarja vtis popolne zmede brez repa in glave. To po svoje drži, kar je najbolj razvidno nekje na polovici filma, ko tempo rahlo upade, zgodba pa postane preveč zamotana in ne ponudi nekih zadovoljivih odgovorov, ki bi gledalcu omogočali povezati smiselne niti. Navkljub temu Žnidaršičev inteligenten scenarij in Dvornikova estetska režiaj poskrbita, da gledalec uživa v brihtnih referencah in parodijah, ne da bi se pri tem počutil prikrajšanega zavoljo čudaške štorije. Prepisani je v okviru slovenskih zmožnosti pravzaprav zelo fascinanten projekt, katerega nadaljni razvoj bo vsekakor zanimivo gledati. Drzno, zabavno in razburljivo filmsko “branje”.