Režiser Gus Van Sant je filmski ustvarjalec, ki zna tako s podobami kot (redkimi) besedami uspešno zajeti tesnobnost predstavnikov mlajše generacije in kar je načel z dokumentarno zasnovanim filmom Elephant, zgolj poglablja v najstniški elegiji Paranoid Park. Osrednji lik je Alex, introvertirani skater, katerega vsakdanjik je zaznamovan z bolečo ločitvijo staršev, ukazovalno punco ter sumljivo druščino, ki se zbira na ilegalno zgrajenem skate parku. Njegovo življenje se še dodatno zaplete, ko se nekega večera zaplete v nesrečno smrt varnostnika, s čimer zbudi pozornost policije. Van San s pričujočim filmom nadaljuje s sebi značilno nelinearno strukturo, kjer se preteklost in sedanjost nekontrolirano prepletata v presenetljivo smiselno celoto, pri tem pa režiser ne pozabi na trenutke eksperimentiranja s kamero, svetlobo, barvnimi filtri in neobičajno glasbeno podlago. Nekatere gledalce bi lahko zmotilo, da je pripoved ves čas prekinjena z umetniškimi vložki, vendar pa ravno ti predstavljajo celotno bistvo filma; Van Sant na poetičen in surov način zajame obdobje težavnega odraščanja najstnika, ki se mora prezgodaj naučiti sprejemati odgovornost za svoja dejanja. Paranoid Park je izvrstna minimalistična drama za zahtevnejše gledalce, pa četudi bi se v njenem tonu prepoznal marsikateri najstnik.