Predstavljajte si, da nekdo obarva črno-beli svet klasični noir kriminalk, posvoji njegov besednjak in ga postavi v našo sodobnost. Ta nenavadna enačba rezultira v pričujočem neodvisnem filmu Brick, zgodbi o introvertiranem mladeniču, ki ga nekega dne preseneti skrivnosti klic njegove bivše punce, za katero je prepričan, da je v nevarnosti. Ko jo najde mrtvo, se spusti v osebno preiskavo z jasnim ciljem, da najde njenega morilca. Vsebinsko kompleksna sestavljanka s čudaškimi liki sestavljata jedro te tesnobne kriminalne drame, ki jo je težko opisati s preprostimi pridevniki dobro ali slabo. Brick je preprosto film, ki ni primeren za vsakega gledalca, še posebej za tistega, ki pričakuje z akcijo, hitrim tempom in usodnimi preobrati zaznamovan krimič. Že ta podatek, da v filmu nastopajo najstniki z žargonom in pozo klasičnih zapitih detektivov tipa Humphrey Bogart, lahko koga odvrne od ogleda, vendar pa je bila meni ta posebnost dokaj všečna. Svet, ki ga predstavlja pričujoči film, je nenavaden in nima kaj veliko opravka z otipljivo resničnostjo, vendar je vizualna podoba spranih barv, presenetljivo odprtega urbanega okolje in privlačnih likov (zahvala tudi odlični igralski zasedbi) kot magnet, ki privlači bolj zahtevnejšega gledalca z željo po drugačni filmski izkušnji. Čudaško, vendar privlačno.

Ocena 4