Groza. To je beseda, ki spremlja vsako vojno in ameriška vojaška intervencija v Vietnamu ni pri tem nobena izjema. Četudi se po številu žrtev in brutalnosti ne more primerjati z morijo druge svetovne vojne, je vietnamski konflikt pustil prav posebne travme tako na udeležencih kot ameriški družbi nasploh, ki je boleč poraz vojaških sil dojela kot trenutek, ko Amerika ni bila več “največja država na tem svetu”. Norost in kaos vojne sicer predstavljata pogost motiv v vojnih filmih, vendar pa med vsemi žanrski predstavniki izstopa Apocalypse Now, protivojna klasika Francisa Forda Coppole, ohlapno posneta po kultnem romanu Srce teme pisatelja Josepha Conrada. Okvirna zgodba filma je dokaj preprosta; na vrelišču konflika v Vietnamu je cinični in samodestruktivni vojaški častnik Benjamin Willard (Martin Sheen, ki je sicer nadomestil Harveyja Keitela) zadolžen, da s skupino vojakov prečka mejo s Kambodžo in najde uporniškega visokega častnika Kurtza (Marlon Brando v eni od svojih najbolj enigmatičnih predstav), ki se mu je na lepem zmešalo in sredi džungle vodi malo kraljestvo, kjer je čaščen kot božji vladar. Coppola, katerega je snemanje filma skoraj stalo življenja (o tem spregovori tudi odlični dokumentarec Hearts of Darkness), gledalca pelje skozi lunatično psihadelično odisejado napalma, smodnika, krvi in dehumanizacije vojaškega stroja, ki svoje podložnike spremeni v naročene ubijalce brez vesti. Apocalypse Now je mojstrovina na vseh ravneh; fenomenalni (in že zdavnaj ponarodeli) dialogi, vzdušna tesnobna atmosfera, premišljen izbor glasbe, kreativna režija, večplastna zgodba in brezhibno obvladovan tempo, ob katerem tri ure (če seveda gledate razširjeno različico filma) mineta kot bi mignil. Z drugimi besedami; po tem filmu bi Coppola lahko nehal snemati filme, saj je z njim postal nesmrten in zaplodil eno od največjih protivojnih klasik vseh časov.