Verjetno sem v manjšini, toda dramske vloge (nekdanje) akcijske ikone Arnolda Schwarzeneggerja pozdravljam z odprtimi rokami, še posebej po odlični grozljivki Maggie, ki jo je moja malenkost uvrstila med najboljše filme leta 2015. Enako mračna, čeprav bolj surovo realistična je tudi drama Aftermath, ki ohlapno temelji na resničnih dogodkih in pripoveduje dve ločeni zgodbi, kateri združi tragična letalska nesreča; na eni strani depresivnega gradbenika, sicer svojca ene od žrtev nesreče ter letališkega kontrolorja, ki je zaradi nepazljivosti odgovoren za katastrofo. Kot je moč pričakovati, se film povečini ukvarja z vprašanji krivde, maščevanja in prebolevanja težke izgube, saj se osrednja lika na podoben način soočata z bremeni vsakdana; eden kot razočaran mož in oče, ki želi, da se letalska družba opraviči za tragedijo in drugi kot uslužbenec družbe, ki ga odgovornost za tragedijo pahne v brezno samoobtoževanja, depresije in uničenega družinskega življenja. Aftermath je film, ki ne ponuja lahkotnega gledanja in s svojo mračnostjo ne popušča vse do zadnje minute, vendar pa se “odkupi” z odličnimi igralskimi predstavami (Schwarzenegger se ponovno izkaže), zadržano objektivnim pristopom do obravnavanja težkih osebnih dilem in sofisticiranim preskakovanjem iz ene zgodbe do druge. Resda filmu manjka nekoliko več globine, vendar je po drugi strani ravno prav čustven in pretresljiv, da gledalca ne razočara.

Ocena 4