Prišlo smo skoraj do konca in 17. epizoda nove sezone nadaljevanke Twin Peaks postreže z mnogo presenečenji in šokantnim preobratom; agent Cooper se vrne v naslovno mesto in v dokaj antiklimatskem spopadu s pomočjo Jamesovega prijatelja Freddieja premaga zlobnega Cooperja in demona Boba, vendar je to samo en del bistveno ambicioznejšega načrta. A pojdimo lepo po vrsti; pričujoča epizoda odgovori na mnogo pomembnih vprašanj, še posebej na tistega, ki nas muči že več kot 25 let: “Kdo je Judy?” Gordon Cole razodene, da je Judy pravzaprav oznaka za demonsko entiteto, katero so Cole, Cooper in major Briggs odkrili pred več kot 25. leti in najverjetneje predstavlja simbol vsega zlega znotraj vesolja nadaljevanke Twin Peaks. Lahko bi rekli, da je Judy predhodnica BOBa in da je na nek način vplivala nanj, saj jo vidimo bloditi po puščavi Nove Mehike v 8. epizodi, postavljeni v leto 1955. A Judy je zgolj en del Cooperjevega načrta, ko prispe v Twin Peaks; izkaže se, da je njegov glavni namen odpotovati v preteklost in preprečiti umor Laure Palmer!

Prav tako je razkrito, da je slepa ženska, s katero je Cooper komuniciral v 3. epizodi in je trenutno jetnica na šerifovem uradu v Twin Peaksu, v resnici prava Cooperjeva tajnica Diane in zdi se, da Lynch namerava odgovori na vsa večja vprašanja, ki so nas mučila skozi celotno sezono. Pravzaprav je Lynch izpeljal genialno potezo, saj nas je ves čas vlekel za nos, češ da je Cooperjeva edina misiji zaustaviti svojega zlobnega dvojnika, v resnici pa Lynch znova izkazuje globoko ljubezen do lika, ki na tak ali drugačen način zaznamuje Twin Peaks; Laure Palmer. Cooper se kot njen (bodoči) angel varuh vrne v preteklost, natančneje na noč, ko je dekle bilo umorjeno in v genialno zmontirani kombinaciji starih in novih posnetkov Lynch spomni, da je Laura ključ do razrešitve mnogih ugank. S tem pa pridemo do žalostnega spoznanja; če bo Cooper uspel preprečiti Laurin umor, bo s tem tudi nastopil dokončni zaključek nadaljevanke. Ob tem pa se še vprašajmo; kaj pa Teresa Banks?

Predzadnja epizoda je tako polna nostalgije, čustev in strahu ter hkrati predstavlja eno najboljših ur v zgodovini televizije. Lynch nas občasno res zna namučiti, vendar pa se je glede na genialni preobrat splačalo zdržati vse do konca.