Po zmagoslavju s filmom The Dark Knight in med pripravami na sklepno poglavje v Batmanovi trilogiji si je Christopher Nolan vzel čas za realizacijo svojega najbolj ambicioznega filma, katerega je vneto razvijal skoraj deset let. Epski nadrealni triler Inception je plod Nolanove fascinacije nad močjo podzavesti v povezavi z zunanjo resničnostjo, kako prva deluje na človeka, hkrati pa se dotakne tudi nevarnosti, ko se posameznik nehote zapre v sanjski svet, v resničnost, ki je pogodu njegovim predstavam in idealom. Takšen je glavni junak filma Dom Cobb (Leonardo DiCaprio), nekakšen mentalni  heker, ki ima sposobnost vdora v človekovo podzavest in kraje njenih najbolj intimnih skrivnosti, zaradi tega pa si nakoplje cel kup sovražnikov, edino odrešitev pa mu predstavlja sprejem verjetno najbolj tveganega posla v svoji karieri; implementacije umetno ustvarjenega spomina v podzavest, kar je definicija “popolnega” zločina. Film s sapo jemajočo vizualno podobo in domiselnostjo temelji na strukturiranju sanjskega sveta kot večnadstropne hiše, kjer posamezna etaža predstavlja določeno plast podzavesti, preskoki med njimi pa posameznika pahnejo v stanje, ko vse težje razlikuje med tem, kar je resnično in sanjami. Slednje tudi predstavlja osrednji konflikt tega izredno napetega, inteligentnega, odlično odigranega in ganljivega ZF trilerja, ki ob vsem razlaganju delovanja sanjskega sveta, atraktivnih akcijskih prizorih in nepredvidljivih zapletih ne pozabi na srce in spregovori o posameznikovi želji, da bi svoje idealne sanje prilagodil resničnosti oz. da bi ta postala “sanjska”. Nolan vse to zapakira v mojstrovino, ki daje gledalcu dovolj motivacije, da se prebije čez zapleteno zgodbo in odpre vrata novih svetov, za katere pred tem ni vedel, da sploh obstajajo. Inception je vratolomna, ambiciozna in epska, vendar v svojem bistvu izredno čustvena klasika žanra.