Čeprav slovenski prostor ni ravno obobužan z mladinskimi filmi, so le redki predstavniki tega žanra uspešni pri nagovarjanju ciljnega občinstva. Vloga za Emo svoje poslanstvo resda opravi zgolj napol, vendar to še zdaleč ne pomeni, da film ni vreden ogleda. Gre za povsem očarljivo, kratkočasno in nepretenciozno mladinsko dramo, v kateri osamljena in sramežljiva srednješolka preko avdicije na lokalni televiziji spozna, kaj bi rada počela v življenju in kako premagovati vsakdanje ovire. Debitantka Lara Safran, ki je nažalost kmalu po premieri filma tragično preminula v prometni nesreči, je v vlogi naslovne junakinje zelo prepričljiva in navkljub neizkušenosti svoje delo opravi več kot solidno. Občudovanja vredno je tudi dejstvo, da je film iz tehničnega vidika zelo na nivoju in da ima režiser Alena Pavšar dobro oko za kreacijo privlačnih kadrov. Izdelku se nekoliko bolj zatakne pri nerodnem scenariju, še posebej v dialogih, ki pogosto zvenijo kot odlomki iz motivacijskega priročnika, težava pa nastane tudi pri obravnavi različnih tem (nasilje med mladimi, kajenje, iskanje samozavesti, alkoholizem, spori s starši), ki jih film resda načne, vendar nikoli docela razvije do zadovoljivega konca. Dober primer tega je Emino spoznanje, da njena biološka mati živi v Avstraliji, kar je v filmu omenjeno že čisto pri koncu in še to brez kakršnegakoli vpliva na nadaljni potek zgodbe. Ob zaključku se tako zdi, da Vloga za Emo na vsebinski ravni ostaja precej nedorečen film (razen če so ustvarjalci imeli v mislih nadaljevanje) in da mnoge stvari pušča preveč odprte. Navkljub napakam film premore dovolj šarma in energije, da gledalca poskra vase in ga zabava vse do nastopa odjavne špice.