Pisal se je 26. april 1986, ko je v jedrski elektrarni v Černobilu odjeknila eksplozija reaktorja, ki je bila zapisana kot uvod v eno najhujših katastrof v zgodovini človeštva. Černobilska nesreča je za seboj pustila dolgotrajne posledice na prebivalstvu, saj je eksplozija povzročila hitro širjenje radioaktivnega sevanja, ki so ga najbolj občutili v bližnjem mestu Pripyat. Slednjega so morali zaraid naraščujoče nevarnosti tudi evakuirati in danes velja za najslavnejše “mesto duhov” na svetu. Petdelna HBO-jeva nadaljevanka Chernobyl ponudi rekonstrucijo dogodkov od usodne noči, ko je v Černobilu odjeknila eksplozija, prizadevanj sovjetskih znanstvenikov in politikov, da bi obvladali kaos, ki je temu sledil pa vse do odmevnega sodnega procesa, na katerem je bilo razkrito, da bi z boljšimi varnostnimi ukrepi nesrečo lahko preprečili. O Černobilu je bilo povedanega in napisanega že ogromno, zato se dramatizacija dogodkov zdi rahlo nepotrebna. Kljub temu pa se Chernobyl izkaže za serijo, ki jo dandanes še kako potrebujemo, še posebej, ko vodilni politiki razglašajo globalno segrevanje za izmišljotino in s svojim superiornim nagonom gradijo izredno nečimrn odnos do narave in njenih maščevalnih udarcev. Miniserija ni samo natančna, avtentična, srhljivo vzdušna in napeta rekonstrukcija dejstev, ki se do določene mere poslužuje dramatizacije, ampak “človeška grozljivka”, ki jo po stopnji strahu ne preseže noben demon, serijski morilec ali nadnaravna entiteta. Chernobyl skozi oči vladnih uslužbencev, znanstvenikov, vojakov, gasilcev, bolničarjev in civilistov prikaže grozo, ki je na trenutke enako zastrašujoča kot tudi nenavadno poetična. Kar pa je še bolj pohvalno; razlaganje na temo jedrske energije zna hitro postati dolgočasno, toda serija se tega loti na domiselno poljubnoznanstveni način ter gledalcu poda dovolj zanimivih dejstev, da lažje razume celotno sliko dogajanja. Miniserija, ki ni grozljivka, pa vendar strese bolj kot marsikatera predstavnica omenjenega žanra.