S. Craig Zahler je ime v svetu sedme umetnosti, na katerega je treba biti pozoren. Gre za enega redkih nekonvencionalnih filmarjev, ki se ne podreja zakonitostim polikanega “kvaziliberalnega” Hollywooda in ne obrača pogleda stran od umazanih tematik, kot so rasizem in nasilje. Zato tudi ne preseneča, da je bil Zahler pogosto označen za prikritega fašista, ki sedmo umetnost izrablja za subtilno podajanje ekstremnih desničarskih sporočil. Deljena mnenja o njem se verjetno ne bodo spremenila tudi po ogledu ambiciozne neo-noir kriminalke Dragged Across Concrete, v katerem sta glavna (anti)junaka rasistično razpoložena policista, ki se v času njunega suspenza zaradi grobe aretacije pripadnika manjšin, zapleteta v nečedni posel s kriminalci, za katere ni povsem jasno, kaj načrtujejo. Pričujoči film ni dinamični akcijski krimič o lovu med ravbarji in žandarji, ampak počasna, nasilna, temačna in fatalistična karakterna študija sveta, kjer je meja med dobrim in slabim popolnoma zabrisana in v katerem ni nihče več nedolžen. In četudi bo mnoge temačni ton zelo odvračal, to niti ni krivda filma, ki noče gledalca ujčkati s preprostimi odgovori na kompleksna vprašanja, ampak tako svoji zgodbi kot likom dati dovolj časa, da se razvijajo in pustijo močan vtis. Tudi po zaslugi odličnih igraskih predstav veterana Mela Gibsona in z leti vse boljšega Vinca Vaughna, ki sta navkljub značajskim težavam perfekten policijski duet, zaradi katerega več kot dve uri in pol dolg film mine kot bi mignil. Po mojstrovinah Bone Tomahawk in Brawl In Cell Block 99 je Zahler posnel še en provokativen in brezkompromisen izdelek, ki gledalca vzpodbudi k razmisleku o tem, če je svet, kot nam ga podajajo politika in mediji, res tako enoznačen ali pa se za njim skriva bistveno bolj umazana in ostra resnica.