Mnogi so prepričani, da je bil film Titanic tisti, zaradi katerega so gledalke v 90. letih pogosto uporabile robčke za brisanje solza, toda moja malenkost si upa trditi, da se je s tem “rekordom” lahko pohvalila tudi epska zgodovinska drama Legends of the Fall, ki je v zvezdniško nebo izstrelila Brada Pitta. Film poteka v zgodnjih letih 20. stoletja in v ospredje postavlja družino upokojenega polkovnika (Anthony Hopkins), ki živi na odmaknjeni kmetiji sredi divjine skupaj s svojimi tremi sinovi. Ti se ob izbruhu prve svetovne vojne odločijo odzvati klicu dolžnosti, kar kmalu vodi do tragedije, ko najmlajši sin Samuel (Henry Thomas) umre na bojišču, medtem ko preostala brata Alfred (Aidan Quinn) in Tristan (Pitt) preživita. Ob vrnitvi domov se začneta boriti za naklonjenost Samuleve zaročenke Susannah (Julia Ormond), vendar pri tem začneta poglavljati meddružinske spore. Legends of the Fall skuša s svojo grandioznostjo ter zvestim sledenjem prelomnim zgodovinskim dogodkom delovati kot moderna različica družinskih epopej tipa Gone With The Wind, pri tem pa se ne izogne hollywoodskemu sentimentalizmu, čeprav režiser Edward Zwick uspe predstaviti zgodbo o zapletenih družinskih vezeh skozi različna življenjska obdobja na enako gledljiv kot prepričljiv način. Bilo bi krivično reči, da se film ne dotakne gledalčevega srca, saj temu približa poistovetljive like in odlično izriše njihove medsebojne odnose, še bolj pomembno pa je, da je osrednji jubezenski trikotnik obarvan s pristnimi iskricami in se izogne pretirani osladnosti. Film sicer ne skriva ambicij, da bi Pitta prodal kot novodobnega Jamesa Deana, vendar pa igralčeva naravna karizma prepreči, da bi postal njegova slaba kopija. Ne smemo pa še pozabiti na ostale odlične igralce, vzdušni zgodovinski prikaz ter čustva, ki zaigrajo na gledalčevo srce takrat, ko je potrebno. Legends of the Fall bi lahko mnogi odpravili kot limonado, vendar pa premore dovolj ostrine in občutka za realizem, da uspe preseči to nehvaležno oznako.