Filmi, ki se tematsko dotikajo koncepta potovanja skozi čas, so ponavadi polni vsebinskih lukenj in nelogičnosti in težko bi rekli, da se ZF akcija Looper uspe temu izogniti. Kar pa ne pomeni, da je film režiserja in scenarista Riana Johnsona, povprečen ali slab izdelek. Pravzaprav bi si upali reči, da je Looper eden boljših predstavnikov filmov o potovanju skozi čas, še posebej zaradi izvirnega koncepta; v letu 2044 se glavni junak Joe, najeti morilec vplivne kriminalne združbe, loteva odstranitve tarč, poslanih iz prihodnosti, ko je že izumljeno (in tudi zakonsko prepovedano) potovanje skozi čas. Tovrstni morilci morajo po določenem času prekiniti pogodbo z združbo, zato iz prihodnosti pošljejo njihove starejše različice, da jih umorijo in s tem zabrišejo vse sledi svojih zločinov. Eden od teh morilcev je tudi Joe, ki ga prav tako doleti trenutek, ko mora umoriti prihodnjega samega sebe, vendar se njegov prihodnji “jaz” odloči spremeniti preteklost, da bi si s tem zagotovil lepšo in varno prihodnost s svojo ženo. Looper je navkljub ZF ozadju precej realističen film, ki tematizira dilemo, ko mora človek, ki pozna svojo usodo, to spremeniti, četudi ni povsem jasno, ali mu bo ta odločitev prinesla kakršnokoli obliko odrešitve. Film vse to spretno zapakira v napet akcijski triler z odličnimi igralskimi predstavami (še posebej Joseph Gordon Lewitt se izvrstno odreže kot mlajša različica Bruca Willisa), živahnim dogajanjem, dobrim tempom ter uravnoteženim pilotiranjem med blockbusterjem in inteligentno ZF utopijo. Kot že rečeno; film se ne uspe izogniti nelogičnostim in nekaterim nepotrebnim zasukom v zgodbi, vendar je kot celota eden boljših predstavnikov modernega ZF filma.