Greto Gerwig obožujejo tako kritiki kot občinstvo. To niti ni tako presenetljivo, saj so njeni filmi namenjeni ugajanju in vse prej kot problematični. Gerwigova sicer odpira mnoga pereča vprašanja o položaju žensk v patriarhalni družbi in njihovih želja po osebni svobodi, vendar to počne na precej sentimentalne, všečen in rahlo naiven način z ogromno poudarka na toplem humorju in prikupni ekscentričnosti likov. Ta pristop je še posebej izrazit v njenem novem filmu, razkošni zgodovinski komični drami Little Women, ki v ospredje postavlja mlado pisateljico Jo (Saoirse Ronan), sicer žensko svobodnega in neukrotljivega duha, ki obuja spomine na odraščanje s svojimi sestrami za časa ameriške državljanske vojne. Film zgradi močan kontrast med svobodomiselnostjo mlade ženske in konzervativno družbo, ki od nje zahteva, da se čimprej omoži in postane mati številnim otrokom. V primerjavi s prvencem je Little Women za Gerwigovo bistveno bolj ambiciozen film; filmarka se namreč poslužuje tvegane pripovedne tehnike preskakovanja med različnimi časovnimi obdobji, kar ji povečini zelo dobro uspeva. Preskoki niso moteči, še posebej zaradi tega, ker film prizore iz preteklosti zaznamuje z nostalgičnimi toplimi barvami, medtem ko je sedanjost obarvana s hladom in melanholijo. Film se prav tako lahko pohvali z razkošno kostumografijo, dodelano vizualno podobo, ki spominja na starošolske hollywoodske epe tipa Gone With The Wind ter nekaterimi izvrstnimi igralskimi predstavami, še posebej s strani Florence Pugh in presenetljivo simpatične Emme Watson. Škoda le, da so dobre plati filma pogosto zasenčene (spet) zaradi režiserkinega zatekanja k osladnosti, staromodnemu sentimentalizmu in vsebinski nepretresljivosti. Ne pomaga niti to, da je Gerwigova v svoji ziheraškosti zaposlena s tem, da gledalcu na vsake toliko časa preko dialogov dobesedno zrecitira, kaj je želela s filmom povedati. Little Women je film, ki se mu v plus štejejo dobre igralske prestave in tehnična izpiljenost, na ravni vsebine pa je boleče neizstopajoč in celo plitek.
Prebrala sem nekaj tvojih filmskih recenzij in se mi zdi, da imaš zelo plitvo razumevanje o vsebini filmov, ki jih gledaš. Ta film in njegovi liki imata tisoč detaljev, v katerih leži bistvo zgodbe. V nobenem trenutku ni bilo tako, da režiserka dobesedno zrecitira, kaj ke želela povedati – v vsakem dialogu, pa tudi v vsakem prizoru je bilo sem morala pogledati globjle, ker ima vsak detalj veliko pomenov.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala za konstruktivno kritiko. Imate vso pravico do svojega mnenja, s katerim se pa ne strinjam. Zame osebno je glavna težava Grete Gerwig ravno to, da želi ugajati, še posebej rada se klanja hollywoodski eliti, za katero vemo, da je esenca dvoličnost, hinavščine in pokroviteljskosti. Njen najnovejši film Barbie je še toliko bolj močan dokaz, da je njeno razumevanje feminizma zelo površinsko in skorajda populistično.
Priznam pa, da sem se čez film Little Women težko prebijal, ker mi preprosto ni dal ničesar, za kar bi mi moralo biti mar. Zdel se mi je preveč pocukran, varen, sentimentalen in preprosto nevznemirljiv.
A kot sem rekel… vsakomur svoje.
Všeč mi jeVšeč mi je