Znameniti klasični roman francoskega mojstra Victorja Hugoja z naslovom Nesrečniki je večplastno literarno delo, ki pa svoj glas poklanja revnejšemu sloju oz. tistim, katere družba (še posebej elite) vedno znova ponižuje ter obravnava kot divjo žival. Zato ni presenetljivo, da Hugojev roman s svojo sporočilnostjo predstavlja iztočnico za film Les Miserables, francoskega nominiranca za Oskarja za najboljši tujejezični film. V režijskem prvencu Ladja Lyja spremljamo dogajanje v pariškem predmestju Montfermeil (tu je Hugo tudi napisal omenjeni roman), kjer so napetosti med pripadniki različnih ras (od muslimanov, romov do temnopoltih priseljencev), nasije, verbalne grožnje ter revščina vsakdanji pojavi. Sredi te urbane džungle kaosa in nezadovoljstva se znajdejo tudi trije policisti, ki skušajo miriti napeto ozračje med lokalnim prebivalstvom, pri tem pa se poslužujejo tudi nelegalnih in moralno spornih metod. Prva polovica filma se odvija kot brutalno iskren, naturalističen in skoraj dokumentaren prikaz socialne bede tipičnega francoskega predmestja, hkrati pa s kratkimi vinjetami prikaže tesnobno vzdušje v tem delu Pariza, ki je kot sod smodnika tik pred tem, da eksplodira. Režiser Ly gledalca ne pita z melodramatičnimi triki ter površinskim simbolizmom (kot v podobnih izdelkih radi počno čezlužniki), ampak se zaveda, da je dovolj zgolj prižgana kamera ter skrbno spremljanje navidez nepomembnih epizodic, ki sčasoma začnejo pridobivati širšo sliko. Šele v drugi polovici se izpostavi zaplet z letečim dronom, ki slučajno posname, kako policisti brutalno ranijo dečka, obtoženega kraje levjega mladiča iz bližnjega cirkua, vendar se Ly ne prepušča akciji, temveč ostaja zvest svojemu prefinjenemu slogu, ki uspe kritično izpostaviti pogosto zlorabo policijskih pooblastil in kako je lahko pravica včasih sirota, ki ne more iz sebe spraviti nobenega glasu. Les Miserables je mojstrski prvenec jeznega, neposrednega in ostreg, vendar hkrati odgovornega filmarja, ki se zaveda, da tematike rasizma, policijskega nasilja in gluhe pravice niso tako preproste, kot se zdijo na prvi pogled in da zgodovino pišemo ljudje, ne pa populistične parole in zdolgočasena motivacijska gesla. Zato ne preseneča, da se pričujoči film konča z vprašanjem, kdo bo tisti, ki bo prvi odložil meč in ugotovil, da nasilje rodi še več nasilja. Odgovora najverjetneje še lep čas ne bomo našli, toda Les Miserables je več kot pomemben prispevek k razumevanju časa in prostora, v katerem živimo.