Akcijski triler Heat, ki prikaže napeti lov med profesionalnim bančnim roparjem Neilom (Robert De Niro) in vročekrvnim policistom Vincentom (Al Pacino), je v očeh širše javnosti in kritikov mišljen kot moderna klasika in eden najboljših roparskih filmov vseh časov. Da ima pričujoči izdelek tak status, niti ni presenetljivo, saj je film režiserja Michaela Manna po svoje neobičajen film o pregonu med ravbarji in žandarji, saj skuša temu zapletu dodati mnogo več globine in kompleksnosti kot marsikateri drugi vsebinsko podobni film. Osebnostno popolnoma različna glavna junaka, ki ju solidno odigrata velikana De Niro in Pacino sta tudi srce tega filma, kar pomeni, da se zgodba osredotoča predvsem na psihološko vojno med protagonistoma, vendar pa se hkrati ne odpove razburljivi akciji, klasičnim pregonom z avtomobili in hitremu tempu, zaradi katerega skoraj tri ure, kolikor film traja, minejo kot bi mignil. Ravno zato je toliko bolj čudno, da navkljub epski dolžini Heat na vsebinski ravni , rahlo nerazvit in napolnjen z nelogičnostmi ter za lase privlečenimi naključji. Lahko bi rekli, da je Mann v svoji ambicioznosti, da bi gledalcu dostavil ne samo akcijo, ampak tudi pristno človeško dramo, šel nekoliko predaleč in za seboj pustil veliko vsiljenih stranskih zgodbic (Neil se zaplete v precej generično in neprepričljivo romanco, Vincent pa mora reševati svojo pastorko pred slabo pojasnjenimi živčnimi zlomi) ter likov, ki so v zgodbi brez prave identitete. Še najbolj pa zmoti to, da glavna junaka navkljub jasno razdelanim osebnostim sklepata cel kup neumnih odločitev, ki pa vseeno niso tako usodne, da bi uničile celotnega filma. Heat je tako razburljiv, dinamičen in mestoma karakterno močan film z bogatim igralskim ansamblom, pa četudi za seboj pušča veliko neizkoriščenega potenciala, ki bi morebiti prišlo do izraza v obliki miniserije.