Dayveon (2017)

Dayveon: A Powerful Debut from an Exciting new Director - The Pop Break

Rating: 8 out of 10.

Leto 2016 je bilo prelomno za razvoj t.i. “črnskega filma”, saj je na Oskarjih slavila globoko impresionistična drama Moonlight, s katero je režiser Barry Jenkins na nenavadno poetičen in intimen način prikazal težavno odraščanje temnopoltega najstnika Chirona v okolju nasilja, nestrpnosti in drog. Sama tematika, stil pripovedovanja in močan umetniški pristop do prikaza surove realnosti sta prisotna tudi v drami Davyeon, čudovito posnetem, odlično odigranem in vsebinsko močnem prvencu obetavnega filmarja Ammana Abbasija. Podobno ko Jenkinsova mojstrovina ima tudi pričujoči film preprosto zgodbo; spremljamo nekaj dni v življenju 13 – letnega Davyeona, ki odrašča skupaj s svojo sestro, njenim sinom ter fantom v ruralnih predelih Arkansasa in skuša preboleti smrt starejšega brata, hkrati pa se spoprijatelji z lokalno tolpo roparjev in preprodajalcev, ki ga kmalu ponesejo v svet kriminala, nasilja in celo umorov. Že od uvodnega kadra naprej je jasno, da želi Abbasi zgodbo o Davyeonu predstaviti na samosvoj liričen način, pri tem pa se močno zanaša na podobe enolične podeželske narave, ki simbolizira tako čustvene premike glavnega junaka kot tudi brezizhodnost okolja, v katerem se nahaja. Film spremlja Davyeona na vmesni postaji med otroštvom in dobo odraslih ter s številnimi motivi (od čebeljega panja, šumenja krošenj dreves tem slabo razsvetljenih cest v nočnem času) ponazori tipične pasti njegovega odraščanja in njegov postopen padec v svet, za katerega preprosto ni bil ustvarjen. Močna prednost filma je predvsem njegova avteničnost ter pristni realizem, kjer ni prostora za dramatiziranje, sentimentalizem in naivnost. Dayveon je film z močno umetniško vizijo, ki kakopak ne bo vsakomur pogodu (nekateri gledalci boste imeli težave z razumevanjem zgodbe zaradi močnih slengovskih dialogov) in namesto na akcijo prisega na občutja ter z globokim simbolizmom zaznamovano potovanje v srce teme, kjer pa je moč najti tudi nekaj luči, tistega drobnega obeta za lepšo prihodnost in odrešitev glavnega junaka. Odlična art-house drama za zahtevnejše gledalce.

Oddajte komentar