A Single Man je režijski prvenec modnega oblikovalca Toma Forda (širše občinstvo ga sicer bolje pozna po svojem drugem celovečercu, psihološkem trilerju Nocturnal Animals), ki se loteva znotraj krogov sedme umetnosti že večkrat obravnavane tematike soočanja z izgubo najbližjega, mučnega procesa žalovanja in iskanja smisla navidez praznega življenja. Vse to doleti glavnega junaka, univerzitetnega profesorja književnosti Georgea (Colin Firth v eni od svojih najbolj ganljivih vlog v karieri), ki po tragični smrti svojega partnerja pade v globoko depresijo in naveličanost nad življenjem. Ker ga bolečina tako psihično kot fizično utruja, se odloči storiti samomor, pred tem pa skuša preživeti sproščen večer s svojo najboljšo prijateljico Charley (Julianne Moore) ter se na dostojanstven način posloviti od sveta. Gledalec tako spremlja Georga na zadnji dan njegovega življenja, ko se utaplja v spominih in doživlja redke trenutke obuditve nečesa, za kar je mislil, da je že izgubljeno. Zgodbe o žalovanju in premagovanju osebne bolečine so v filmih pogosto prisotne in lagal bi, če rečem, da A Single Man na vsebinski ravni izstopa, je pa zato toliko bolj fascinanten način, kako je Georgeova zgodba prikazana. Režiser Ford s poetično občutljivostjo in domiselno uporabo barvnih filtrov (vsakič, ko George zagleda / občuti nekaj, za kar se mu še zdi vredno živeti, sicer sivinsko pusti kadri barvno oživijo) prikaže drobne žarke upajoče svetlobe, ki spremlja glavnega junaka žalovanje, z odličnimi dialogi in monologi pa je njegova stiska še bolj izpostavljena. Nasploh je A Single Man izredno prepričljiva eksistencialna drama, ki iskreno in hkrati poetično izriše verjetno enega najtežjih obdobij v življenju vsakega človeka, temu pa še doda nekaj humorja in namerne melodramatičnosti. Več kot obetaven filmski prvenec Toma Forda.