Na prvi pogled se zdi, da The Black Dahlia vsebuje vse elemente za še eno filmsko uspešnico veterana Briana De Palme. Prvič; film je posnet po romanu mojstra modernega “hard-boiled” krimiča James Ellroyja. Drugič; tako film kot roman temeljita na prikazu policijske preiskave resničnega (in nikoli razrešenega) umora mlade igralke Elizabeth Short, katere popolnoma razkosano truplo je bilo najdeno 15. januarja 1947, skrivnostne okoliščine zločine pa še danes dvigajo ogromno prahu. Tretjič; film se ponaša z zvezdniško igralsko zasedbo kot npr. Aaron Eckhart, Josh Harnett, Hilary Swank in Scarlett Johansson. Z vsemi temi aduti se zdi, da je bil uspeh filma neizbežen, a zgodilo se je ravno obratno; film je občinstvo ignoriralo, kritiki raztrgali, mnogi pa so ga uvrstili na lestvice najslabših filmov vseh časov. Upravičeno? Niti približno. The Black Dahlia je film z mnogimi težavami, ki pa jih lahko pripišemo žalostnemu dejstvu, da je De Palma sprva posnel tri ure dolgo različico filma, vendar je bil to pod pritiskom studia skrajšati. Tisti, ki ste prebrali roman, se verjetno zavedate, da je ta izreden kompleksen, zapleten in ravno zato ga je težko prenesti na veliko platno v prebavljivi obliki. De Palma bi verjetno temu izzivu bil kos, vendar mu zaradi zgoraj omenjenih razlogov to ni uspelo; kompleksno zgodbo o dveh vročekrvnih detektivih, ki postaneta obsedena z umorom Elizabeth Short, je težko stlačiti v dve uri trajajoč film in rezultat tega je, da The Black Dahlia prenasičen in z vidika zgodbe slabo razvita urbana kriminalka, kjer je vsega hkrati preveč kot tudi premalo. Navkljub temu pa De Palma impresionira s prepričljivim stilom starošolskih nasilnih kriminalk iz 40. in 50. let, igralska zasedba pa svoje delo opravi povsem zadovoljivo (Harnett je morebiti preveč mlečen za vlogo hladnokrvnega detektiva, vendar je navkljub temu dovolj prepričljiv), hkrati pa je treba priznati, da je ozadje umora Elizabeth Short preveč fascinanatno in misteriozno, da bi iz njega lahko nastal katastrofalen izdelek. The Black Dahlia je glede na ves potencial vsekakor razočaranje, vendar pa kljub temu gledljiv in zabaven poklon klasičnemu filmu noir.