Ko je v začetku 80. let na velika platna prispel Indiana Jones, sloviti arheolog s kavbojskim klobukom, bičem in že kar otročjo željo po norih avanturah, se sprva ni nihče zavedal, da bo tako hitro zrastel v popkulturni fenomen. Jones v nepozabni igralski kreaciji Harrisona Forda še danes ohranja status filmske ikone, ki tudi po 40. letih od izida filma Raiders of the Lost Ark uspešno kljubuje zobovju časa in ne kaže nobenih znakov zastarelosti. To sicer ni presenetljivo, saj je režiser Steven Spielberg leta 1981 ustvaril popolno akcijsko avanturo za vse generacije. Avanturo, ki je dovolj zabavna, razigrana in divja, da navduši mlado ter hkrati dovolj kompleksna, odrasla in nasilja, da jo odrasli gledalci ne bodo dojemali kot preveč pomehkuženo. Film je postavljen v zadnja leta pred začetkom 2. svetovne vojne in pošlje Jonesa na razburljivo potovanje okoli sveta, da bi odkril starodavni artefakt, ki ga hkrati v svoje roke želijo dobiti nacisti z željo po pridobivanju neomejene moči. Okvirna zgodba je resda nekoliko klišejska, toda to ni niti najmanj moteče, saj Raiders of the Lost Ark gledalcu dostavi tako visoko stopnjo suspenza, akcije in humorja, da lahko mirne volje konkurira mnogim sodobnim večmilijonskim hollywoodskim spektaklom. Tisto, kar prvi film o Indiani Jonesu dviga nad povprečno akcijo, je predvsem to, da ob vsej razbruljivi akciji, hitremu tempu in eksplozivnih šalah ne pozabi na srce in tako vlije visoko dozo življenja tako zgodbi kot njenim likom, ki so venomer simpatični (pa naj bodo dobri ali zlobni), neprestano menjavanje lokacij pa prav tako ne zmoti ritma filma, ki venomer ohranja primerno hitrost ter poskrbi, da dve uri mineta kot bi mignil. Raiders of the Lost Ark ni zgolj strašansko zabaven in razbruljiv tobogan, ampak vzoren primer blockbusterja, ki zna biti enako prepričljivi kot pretiran cirkus ali kot struna napeta pustolovščina za vse generacije.