Kaj pričakovati od filma, v katerem med drugim nastopajo Kate Winslet, Hugh Jackman, Naomi Watts, Liev Schreiber, Emma Stone, Anna Farris, Chris Pratt, Richard Gere in Uma Thurman? Verjetno nekaj, kar bo v najslabšem primeru spodoben film. Toda Movie 43 za gledalca pripravlja šokantno presenečenje, saj gre za film, kjer bo marsikoga v prvi vrsti zanimalo, kako je sploh mogoče, da so se v njem znašli zgoraj omenjeni igralski težkokategorniki. Komedija, sestavljena iz več kratkih burkaških vinjet, je namreč zamišljena kot imitacija anarhističnega duha filmov iz 90. let kot so American Pie, There’s Something About Mary in Dumb and Dumber (ni naključje, da sta pri filmu sodelovala tudi brata Peter in Bobby Farrelly), kjer so šale pogosto temeljile na prostaškosti, pretiranih obraznih grimasah ter izredno politično nekorektnem humorju. Med drugim smo priča mlajši ženski (Winsletova), ki se odpravi na zmenek s čednim šarmerjem (Jackson), kateremu z brade visijo testisi, mladoporočencema (Pratt in Farrisova), ki skušata svoje spolno življenje obogatiti z izločanjem iztrebkov ter staršema (Wattsova in Schreiber), kjer mama svojega doma šolanega sina med drugim uči prvega poljuba. Verjetno ni treba poudarjati, na kaj točno Movie 43 cilja; na cenene šoke, debilne absurdnosti ter nenavdihnjene šale na račun penisov, vagin, oprsja, telesnih odprtin, izločanja itd. Drugače povedano; to je film, ki po stopnji imbecilnosti ter vulgarnosti v kot postavi celo zmazke Adama Sandlerja. Nekateri naivnejši gledalci bodo v tem obupnem omnibusu skušali prepoznati nek surrealen eksperiment, katerega namen je sprostiti hollywoodske zvezdnike ter jim omogočiti, da se pred kamero obnašajo kot opice. Če je Movie 43 na vsak način želel slediti tradiciji komedij iz 90. let, pa je pri tem pozabil na eno ključno sestavino, ki je te filme naredilo priljubljene; očarljivost in dejansko dobre šale. Tega pričujoči omnibus nima; je zgolj na kup zmetana zbirka neumnosti brez repa in glave, namenjena konstantnemu šokiranju gledalca, kar pa sčasoma postane nadležno in predvsem dolgočasno. In slednje je tisto, kar ubija Movie 43; film je nezanimiv, pogosto slabo odigran (kar je sicer razumljivo) in brez jasnega cilja, kaj točno (če sploh kaj) bi rad povedal. Če bi bili usmiljeni, bi rekli, da zgolj epizoda z Wattsovo in Schreiberjem ponudi nekaj rahlih nasmeškov, vse ostalo pa je potrata časa.