Če bi lahko opisali filme razvpitega avstrijskega filmarja Michaela Hanekeja s kakšnim citatom, bi bil najbolj primeren: “Opustite upanje vsi, ki vstopate.” Hanekejevi filmi niso namenjeni kratkočasenju in zabavi, temveč se pogosto zazrejo v osrčje številnih tabu tematik kot so seksualna represija, sadizem in celo incest. Vse te tematike združuje erotična drama The Piano Teacher, eden od njegovih najbolj provokativnih in temačnih filmov, posnetem po istoimenskem romanu pisateljice Elfriede Jelinek. V njem gledalec spremlja življenje Erike, sicer talentirane učiteljice klavirja, ki pa je hkrati čustveno hladna, zadržana in seksualno nepotešena; še vedno živi doma pri svoji ukazovalni materi, s katero tudi spi v isti postelji, pomanjkanje intime pa skuša nadomestiti s sprevrženimi sadomazohističnimi akti, voajerizmom ter bizarnimi fetiši, življenja pa ji še dodatno zaplete srečanje s privlačnim študentom Walterjem, s katerimi se spusti v avtodestruktivno razmerje. The Piano Teacher je vse prej kot prijeten film, saj se brezkompromisno spusti v “srce teme” človeške psihe in z zadržanim naturalističnim pristopom razgali praznino vsakdana modernega človeka, ujetega v primež potlačenih travm, ki so posledica njegovega represivnega okolja. Minimalistična uporaba glasbe, zadržana igra sicer odlične Isabelle Huppert ter surova obravnava sprevrženih seksualnih praks pomagajo Hanekeju, da ustvari za ogled izredno mučen in depresiven film s popolno odsotnostjo simboličnega upanja. In ravno ta pristop bo verjetno razdelil gledalce, saj se bodo nekateri na hladen ton film odzvali enako; hladno in nezainteresirano. Prav tako se zdi, da Haneke v določenih trenutkih nekoliko pretirava z nizanjem šokov, da ti v kombinacijo z rahlo teatralno igro dajejo vtis nenamerne komičnosti, kar je najbolj prisotno v neprijetnih prizorih spolnosti. A te “šibkosti” je treba vzeti v zakup, saj gre za izdelek filmarja, ki ne slovi po prilagodljivosti, strahu in pitanju gledalca z motivacijskimi mislimi. The Piano Teacher je film za gledalce z močnimi živci, ki na nepopustljivo grob način odpre vpogled v svet, ki so ga bogovi zapustili, saj zanj ni več nobene rešitve.
