
Kadar imamo priložnost videti legendarne igralce v slabih filmih, si pogosto zastavimo vprašanje: “Le kaj jim je bilo tega treba?” Dober primer takšnega igralca je Robert De Niro, ki v zadnjih 20. letih prepogosto snema filme, v katerih je zgolj zato, da hitro pobere honorar in temu primerno medla je tudi njegova igra. Nekaj podobnega bi lahko trdili tudi za Morgana Freemana, ki ga je na stara leta premamila želja po hitrem zaslužku, zato svojo zvezdniško persono posodi takšnim skropucalom kot je Vanquish. Akcijski triler o nekdanji kurirki ruskega mamilaša Victoriji, ki mora tekom ene noči prevzeti velikanske pošiljke denarja za upokojenega invalidnega policista (Freeman), je namreč film, za katerega se zdi, da prav noben od igralcev v njem noče dejansko biti. Še več; gre za film, kjer se zdi, da je vsem pred kamero nerodno, da so se znašli v primežu tega generičnega, obupno dolgočasnega in nemarno zmontiranega pofla, kot je Vanquish. To še posebej velja za Freemana, katerega igra je tako insomnična, komatozna in nedoživeta, da je kar težko verjeti, da gre za istega igralca iz klasik kot so The Unforgiven, Shawnshank Redemption in Glory. Freeman ne bi mogel delovati bolj nezainteresirano za dogajanje in v vsakem kadru z njim gledalci dobim občutek, kot da z očmi išče priložnost za hitro pobeg iz tega obupnega filma, kar mu ni za zameriti. Toda medla igra ni edini problem pričujočega filma, ki se ne more odločiti, kaj bi rad bil; hitropotrošna akcija za preganjanje dolgčasa ali na hitro spacan videospot, nasičen s tisoč in enim stilskim prijemom, od katerih pa prav noben ne funkcionira. Še več; Vanquish je na nek način že anti-film oz. film, ki očitno nima volje do lastnega obstoja in se želi čimprej sabotirati na najbolj sramotne načine, kar je še posebej razvidno skozi obupno montažo, zmedene prelive med posameznimi kadri, nekonsistentnim tempom in nekaterimi naravnost bizarnimi pripovednimi tehnikami (npr. enega od prizorov brez pravega razloga spremljamo skozi oči podgane, film pa pogosto ponavlja scene, ki so se končale nekaj sekund zatem). Vanquish je film, ki bi rad bil veliko, vendar nikoli ni jasno, kaj. Nedvomno na samem vrhu najslabših filmov letošnjega leta.
Pingback: Filmske cvetlice in pleveli 2021 – RAZGLEDANO
Pingback: Filmske cvetlice in pleveli 2021 | Deseta umetnost