Kaj bi storili, če vas nekega večera obiščeta dva plačana huligana, razdejata vaše stanovanje in v “zahvalo” urinirata na vašo preprogo? Točno to se zgodi glavnemu junaku kriminalne komedije The Big Lebowski; The Dude je ostareli hipi in brezposelni postopač, ki večino dneva preživi doma ali pa na kegljišču s svojima dobrima prijateljema, impulzivnim in neuravnovešenim Walterjem ter hipohonderskim Donniejem. Ker si deli priimek z vplivnim bogatašem Lebowski, zaradi katerega je tudi deležen neprijetnega obiska huliganov, zahteva povračilo stroškov za z urinom umazano preprogo, pri tem pa se zaplete v navidez preprosto predajo odkupnine za bogataševo ugrabljeno mlado ženo. Film, ki sta ga spisala in režirala brata Joel in Ethan Coen je predstavljal že njun drugi zaporedni zadetek v polno; po uspehu groteskne klasike Fargo sta se brata Coen s svojim naslednjim projektom lotila eksperimentiranja z žanrom noir kriminalk v stilu pulp romanov Raymonda Chandlerja in Jamesa M. Caina, temu pa sta dodala še zanju značilno dozo črnega humorja, ekscentričnih likov in pogosto absurdnih zapletov. The Big Lebowski za razliko od mojstrovine Fargo ne črpa humorja iz tega, da pogosto teatralne zaplete prikaže na smrtno resen način, ampak se film preprosto nikoli ne jemlje preveč resno, kar s seboj prinaša bolj lahkoten ton. To pa ne pomeni, da sta se brata Coen pomehkužila, saj so glavna odlika filma predvsem fenomenalne igralske predstave (velja izpostaviti nepozabna Jeffa Bridgesa in Johna Goodmana ki sta kot The Dude in Walter eden najbolj posrečenih tragikomičnih duetov), močan scenarij in predvsem za počit smešni dialogi, ki gledalca spravijo v huronski smeh brez zatekanja k straniščnim šalam, vulgarnostim ali pa nizanjem nadležnih popkulturnih referenc. The Big Lebowski je čudovita zmešnjava, napolnjena z ikoničnimi prizori (metanje svizca v kad, Walterjevo fantaziranje o svetu bolečine in spominih na vietnamsko vojno), široko galerijo odštekanih likov in nasploh pristnim surrealnim vzdušjem, ki nam ponuja vpogled v svet, kjer je prav vse mogoče. Klasika brez primere.
