The Life of Others (2006)

The Lives of Others (2006) directed by Florian Henckel von Donnersmarck •  Reviews, film + cast • Letterboxd

Rating: 9 out of 10.

Vzhodna Nemčija, Orwellovo leto 1984. Gerd Wiesler je eden najboljših pripadnikov vzhodnonemške tajne policije, imenovane Stasi. Je mojster prisluškovanja in neizprosen zasliševalec, ki iz vsakogar (pa četudi je nedolžen) izsili priznanje o sodelovanju pri aktivnostih, ki ogrožajo državno varnost. Toda življenje se mu nepričakovano obrne na glavo, ko mu nadrejeni odredijo nadzor nad uspešnim pisateljem in dramatikom Georgom Dreymanom, ki sicer velja za vzornega državljana, toda po sprevrženi logiki Stasijev je ravno zato toliko bolj sumljiv. Wiesler se svojega dela sprva loti profesionalno, kmalu pa začne dvomiti v pravičnost svojih dejanj in postane Dreymanov nevidni angel varuh. Do leta 2006 je bilo v nemških filmih obdobje zloveščega berlinskega zidu že večkrat pokrito, vendar pa še nikoli prej ni bilo prikazano tako iskreno in čustveno kot v mojstrovini The Life of Others, sicer zasluženem prejemniku oskarja za najboljši tujejezični film. Celovečerni prvenec Floriana Henckel von Donnersmarcka uspe na subtilen in hkrati surovo realističen način razgaliti problematične družbene odnose ter sistemsko nasilje zadnjega odbobja svinčenega komunizma, hkrati pa izpostaviti univerzalno sporočilo o tem, da lahko umetnost – v primeru filma pisanje – ustvari močne družbene premike. Kar se začne kot klasični dramatični lov mačke (Weisler) na miš (Dreyman), se hitro spremeni v kompleksno psihološko dramo, kjer osrednja dvojica sklene zavezništvo, pa četudi drug za drugega sploh ne vesta, da obstajata. Srčiko filma predstavlja fenomenalni Ulrich Mühe v glavni vlogi prisluškovalca Wieslerja, ki uspe s svojo sprva hladno, potem pa vse bolj ekspresivno obrazno mimiko prikazati psihološki razvoj lika, ki trči ob absurdnost in zmote režima, kateremu je pridno služil. Poleg tega k izvrstnem rezultatu prispevajo sofisticirana glasbena podlaga, umirjen tempo, ki zgodbi pusti dihati ter več kot zgovoren epilog, ki brez solzavosti in melodramatičnosti prikaže iskreno ozadje nevidne ideološke sprave med likoma, ki bi se v drugačnih okoliščinah morala sovražiti. Eden najboljših nemških filmov vseh časov.

Oddajte komentar