Potem, ko je pred dobrima dvema letoma navdušil s svojo unikatno epsko odo zlati dobi Hollywooda Once Upon a Time In Hollywood, se je kultni filmar Quentin Tarantino odločil za svoj naslednji veliki korak v karieri; od režija, pisanja scenarijev in igranja se je pomaknil v vode pisanja proznega dela. In za svoj literarni prvenec si je izbral ravno omenjeni film, v katerem so med drugim blesteli Leonardo Di Caprio, Brad Pitt in Margot Robbie. Okostje zgodbe ostane tako v filmu kot romanu isto; povečini se odvija leta 1969 v Hollywoodu, kjer spremljamo zgode in nezgode iztrošenega in zapitega filmskega in televizijskega igralca Ricka Daltona in njegovega hladnokrvnega kaskaderja Cliffa Bootha, občasno pa je tok zgodbe prekinjen s kratkimi odlomki iz življenja vzpenjajoče se zvezdnice Sharon Tate, izbranke legendarnega poljskega filmarja Romana Polanskega, nad vsemi liki pa visi grozeča senca hipijevskega kulta razvpitega Charlija Mansona, ki pripravlja svoje krvavo maščevanje Hollywoodu v obliki verjetno enega najbolj okrutnih zločinov v zgodovini šovbiznisa, ko so člani kulta brezbrižno umorili visoko nosečo Tatovo. Tarantino je omenjeno tragedijo v filmu premeteno preprečil in ostal zvest duhu navdihujoče, zabavljaške in emocionalne epopeje o blišču in bedi tovarne sanj, imenovane Hollywood.
Velja opozoriti, da roman Once Upon a Time In Hollywood ni direktna oz. zvesta adaptacija filma, temveč bolj njegova popolna vsebinska preobrazba. Knjiga sicer sledi nekaterim dogodkom iz filma, vendar pa povečini služi kot razširitev že znane zgodbe, ki se bolj kot na akcijo zanaša na razvoj likov in njihovih življenjskih zgodb. Tako smo bralci deležni bolj natančnega in osvežujoče dobrodošlega vpogleda v življenje tako Ricka Daltona kot Cliffa Bootha (med drugim je tudi bolj razumljivo pojasnjen njegov ikonični pretep s kung-fu legendo Brucem Leejem), svojih “petnajst minut slave” dobi tudi Manson, ki si prizadeva lansirati kariero glasbenika, Tarantino pa v svojem značilnem filmofilskem slogu poglavja dopolni z bogatimi informacijami o zakulisju enako očarljive kot tudi mrhovinarske televizijske in filmske industrije konec 60. let. Kot je moč pričakovati, je roman zabeljen s Tarantinovim črnim humorjem, kateremu doda tudi kanček samoironije, njegova že skoraj otročja navdušenost nad preoblikovanjem zgodovine in vnašanjem “alternativnih dejstev” pa knjigi doda še toliko več očarljivosti. Resda gre Tarantino v svojem entuziazmu nekoliko predaleč in včasih s svojim razpredanjem o Hollywoodu po nepotrebnem razvleče zgodbo, še posebej, ko več poglavij nameni podrobnemu opisu zapleta televizijske western serije Lancer, ki Daltonu morebiti predstavlja naslednji veliki korak v karieri.
Once Upon a Time In Hollywood je tako z alkoholom, nasiljem, seksom in humorjem začinjena dopolnitev zdaj že kultnega Tarantinovega filmskega hita.
