Kriminalni triler Nightride gledalca popelje – naslovu primerno – na nočno potovanje skozi ulice Belfasta, kjer spremlja kaotično odisejado malega preprodajalca mamil Budga, ki si sposodi denar od lokalnih izterjevalcev, da bi izpeljal svoj zadnji veliki posel pred upokojitvijo. Zgodba o posamezniku na napačni strani zakona, ki se s tvegano akcijo odloči temu življenju dokončno obrniti hrbet, ni popolnoma nič novega v žanru modernih kriminalk, toda posebnost filma Nightride je v njegovi izvedbi, ki sicer prav tako ne predstavlja novosti, vendar dogajanju doda potrebno mero suspenza in vzdušnosti, zaradi katere je gledalec lažje vpet v zgodbo in njene like. Film režiserja Bena Conwayja je namreč posnet v realnem času oz. v enem samem neprekinjenem kadru, ki sledi glavnemu junaku na poti do cilja, ki mu bo prinesel bodisi odrešitev ali pa nepovratno vstopnico v eksistencialno brezno. In ravno ta pripovedovalna tehnika naredi film Nightride bolj napetega in vzdušnega kot bi moral biti, saj je zgodba dokaj predvidljiva in ne odstopa od začrtanih žanrskih pravil. Spretna kamera kaotično plava nad glavnim junakom in s svojim enako umirjenim kot tudi tesnobnim tempom spominja na klasiko Irreversible (seveda brez grafičnega nasilja in obratov kamere, ob katerih gledalcu postane slabo), spretno spisani dialogi s pristnim irskim dialektom ter simpatični glavni junaki pa poskrbijo, da film upraviči dolžino ure in pol, kolikor traja, pa četudi se zdi, da bi nekateri deli zgodbe lahko bili nekoliko pospešeni. Nightride ni žanrski presežek, je pa navkljub temu vzdušna, napeta in privlačna neo-noir ekstaza, ki zagrabi in ne spusti do prihoda odjavne špice.