Režiser in scenarist Tom McCarthy, ki se je pred dobrimi sedmimi leti proslavil z proceduralno dramo Spotlight o skupini preiskovalnih novinarjev, ki razkrivajo ozadja pedofilskih afer v katoliški cerkvi, se s dramskim trilerjem Stillwater znova (pa četudi zgolj delno) opira na resnično zgodbo, tokrat o odmevnem sodnem procesu zoper ameriško študentko Amando Knox, ki so jo leta 2007 v Italiji spoznali za krivo umora svoje sostanovalke Maredith Ketcher. V filmu spremljamo robustnega in konzervativnega fizičnega delavca iz Oklahome Billa Bakerja, ki se odpravi v francoski Marseille, da bi obiskal svojo hčerko, ki prestaja zaporno kazen zaradi obtožbe, da je umorila svojo cimro in skrivno ljubimko. Na prvi pogled bi trdili, da bo Stillwater še en od čezlužnih filmov, ki se skuša napajati s senzacionalnostjo in za Hollywood značilnim pretiravanjem, vendar pa na srečo McCarthy dovolj spreten in odgovoren filmar, da do tega nikoli ne pride. Še več; Stillwater je navkljub nekaterim elementom detektivke (še posebej v prvi polovici, kjer Bill v slogu “ribe na suhem” tava po Marseillu in skuša dokazati hčerino nedolžnost) presenetljivo ganljiva in kompleksna drama o človeških odnosih, odpuščanju ter (pre)težki ceni maščevanja, ki lahko zamrači posameznikov um, hkrati pa se dotakne tudi medkulturnih razlik in kako te ljudi hkrati ločujejo kot tudi na svoj način združujejo. Srčiko filma pa predstavlja Bill, ki ga izvrstno odigra Matt Damon in pooseblja sicer grešnega in nepopolnega posameznika, katerega poganjajo ljubezen do hčerke kot tudi želja po tem, da bi postal boljši človek. In ravno v teh trenutkih, kjer spremljamo Billa v emocionalnih pogovorih s hčerko in simpatično francosko igralko, s katero se zaplete v sprva platonsko razmerje, film najbolj zasije, saj se s tem distancira od formulaične kriminalke, katero sprva obljublja. McCarthyjev film sicer ni popoln, saj vključuje nekaj nevmesnih epizod (v enem trenutku Billova hčerka poskuša storiti samomor, vendar v nadaljevanju zgodbe to ni nikoli več omenjeno) in tudi samo odkrivanje ozadja zločina vodi v dokaj predvidljiv in nedorečen epilog. Navkljub napakam pa je Stillwater izredno gledljiva, napeta in očarljiva drama, ki ni namenjena grizenju nohtov, ampak bogatitvi srca.
