Kultna nadaljevanka Twin Peaks je vključevala svoje srce in dušo; prvega je predstavljal lik 17 – letne in tragično umorjene lepotice Laure Palmer, katere smrt tudi odpre prvo poglavje nadaljevanke, medtem ko je drugega (torej; dušo) poosebljala t.i. “teta iz ozadja”, ki je s svojim zasanjanim, melanholičnim in mamljivim glasom gledalce povabila v svet, ki je enako čudaški kot tudi čudovit; govora je o pevki Julee Cruise, brez katere Twin Peaks ne bi bil tisto, kar je. Bila je ustvarjalna muza Davida Lyncha, ki je serijo tudi zaplodil in glas, ob katerem še danes mnogi doživijo mravljince po celem telesu. Ta glas je 10. junija 2022 žal za vedno zapustil naš svet, vendar pa bo njegov odmev slišan tudi v večnosti.

Julee Ann Cruise se je rodila 1. decembra 1956 v mestu Creston, Iowa in že kot najstnica intenzivno vadila na igranje roga, kot igralka in pevka pa je začela svojo kariero na odrskih deskah z gledališko skupino Children’s Theater Company. Ko se je preselila v New York, se je začelo pisati najpomembnejše poglavje v njenem življenju; sprva se je preživljala kot pevka s priredbami legendarne pevke Janis Joplin, po spletu naključij pa je začela intenzivneje sodelovati s priznanim filmskih skladateljem Angelom Badalamentijem. Ta je leta 1985 ustvarjal glasbo za Lynchev četrti celovečerec Blue Velvet, ki je med drugim poznan tudi po čudoviti skladbi Mysteries of Love, katero je zapela ravno Cruise. Zanimivo je dejstvo, da pesem sprva ni bila predvidena za film; Lynch in Badalamenti sta v enem od prizorov želela vključiti priredbo pesmi Song to the Siren Tima Buckleyja, vendar je dvojica ugotovila, da bi ju zagotovitev pravice do uporabe pesmi preveč stala, zato je Lynch predlagal Badalamentiju, da ustvari avtorsko pesem. Badalamenti je za pesem potreboval sanjav, melanholičen in tudi rahlo strašljiv vokal, zato se je nemudoma spomnil na Cruisovo, vse ostalo pa je zgodovina; pesem Mysteries of Love je postala prepoznavni znak filma ter pevko še dodatno približala širšemu občinstvu.

A pravi uspeh je šele prihajal. Leta 1989 je Cruisova ob pomoči Lyncha in Badalamentija izdala svoj debitanski album Floating into the Night, ki je razgalil pevkino občutljivo in emocionalno plat, kar je bilo dotedaj v nasprotju z njenim umetniškim izražanjem; Cruisova je namreč skozi petje izražala predvsem jezo in frustracije, vendar pa je Lynch v njenem vokalu odkril odtenke nečesa bistveno bolj nežnega in melanholičnega. In četudi sta pevko ob začetku razjedala strah in pomanjkanje samozavesti, je album dvignil veliko pozornosti in se celo uvrstil na slovito Billboardovo lestvico. Plošča je imela nekoliko več težav s predvajanjem po radiu, saj Cruisovo ni bilo moč uvrstiti v en predalček, žanr t.i. sanjskega popa pa konec 80. let ni veljal za komercialno všečnega.

Naslednje sodelovanjem z Lynchem in Badalamentijem pa je obrodilo bistveno pomembenjše sadove. Lynch je leta 1990 ustvaril že omenjen kultno nadaljevanko Twin Peaks, ki je čez noč postala svetovna uspešnica in tudi po zaslugi za serijo ustvarjene glasbe, pri kateri je intenzivno sodelovala tudi Cruisova. Pesem Falling, katere inštrumentalna verzija je postala tudi uradna pesem serije, je danes eden od najbolj prepoznavnih elementov nadaljevanke, leta 1991 pa je tudi prejela Grammyja za najboljšo inštrumentalno pop pesem. Album s pesmimi iz serije (večino teh je odpela Cruisova) je postal mednarodna uspešnica in eden najbolj prodajanih album za TV serijo vseh časov. Pesmi kot so Into The Night, Rocking Back Inside My Heart, The Nightingale in The World Spins so bile vključene v nekatere najbolj nepozabne trenutke serije in brez njih Twin Peaks preprosto ne bi tako odlično funkcioniral. Tudi ko je nadaljevanka po koncu druge sezone zaradi slabega gledanosti doživela ukinitev, se pevkina kolaboracija med Lynchem in Badalamentijem ni končala. Leta 1992 je Cruisova za Lynchev prolog serije Twin Peaks: Fire Walk With Me prispevala tragično ljubezensko pesem Questions in the world of Blue, kmalu zatem pa je izdala svoj drugi album The Voice of Love. Dobrih 25 let kasneje je Cruisova še zadnjič sodelovala z Lynchem in Badalamentijem v epizodni vlogi pevke v prebujeni 3. sezoni omenjene nadaljevanke.

Navkljub velikanskemu uspehu je pevka ohranjala distanco od medijev in širših komercialnih krogov, kar je verjetno bil eden od razlogov, da je svoj naslednji, tretji studijski album The Art of Being a Girl ugledal luč sveta šele dobrih devet let po izidu The Voice of of Love. Album je predstavljal pomembno prelomnico v pevkini karieri, saj je ta skoraj v celoti njeno avtorsko delo brez vpletenosti Lyncha in Badalamentija. Plošča je hkrati predstavljala drastičen odmik od za pevko prepoznavnega zvoka sanjavega popa v bolj elektronske in jazz vode. Njen četrti in zadnji album My Secret Life je predstavljal zvočno nadaljevanje predhodnika, Cruisova pa z njima ni uspela ponoviti astronomskega uspeha z začetka kariere. Navkljub temu je tekom let ostala prepoznavna predvsem v krogu oboževalcev nadaljevanke Twin Peaks, njena zadržana in ekscentrična drža, sanjava persona in unikatno pevsko izražanje pa so jo naredile nesmrtno. Pevka se je zadnja leta soočala s hudimi zdravstvenimi težavami, zaradi katerih sta bili ovirana tudi njeno gibanje in hoja. Leta 2018 je namreč razkrila, da boleha za hudo avtoimunsko bolezen, imenovano lupus, zaradi pogostih kroničnih bolečin pa je tudi vse težje nastopala.

Njena življenjska pot se je končala s samomorom 9. junija 2022. Stara je bila 65 let.