Tujec, znameniti roman francoskega absurdista Alberta Camusa, je svetu predstavil lik Mersaulta, antipatičnega in čustveno otopelega uslužbenca v Alžiriji, ki svet okoli sebe dojema kot zaporedje nesmiselnih in absurdnih dogodkov. Vsaka njegova reakcija sploh ni reakcija, ampak zgolj nemo opazovanje kaosa, ki ga nekajkrat povzroči tudi sam in sila podobna situacija se odvija v skrivnostni drami Sundown mehiškega filmarja Michela Franca, ki je znan po tem, da s svojimi filmi močno deli občinstvo in ga vedno znova provocira. Glavni (anti)junak filma je depresivni in vase zaprt Neil (Tim Roth), ki skupaj s svojo sestro in njenima otrokoma preživlja počitnice v sončnem Acapulcu. Ko njihov mir prekine telefonski klic o smrti njune matere, četverica na hitro spakira kovčke in se odpravi na letališče, tam pa Neil prizna, da je v hotelu pustil potni list, zato sestri in otrokoma predlaga, da skočijo na letalo, sam pa bo se vkrcal na naslednjega. A izkaže se, da Neil tega nima v načrtu; pravzaprva nima v načrtu ničesar. Najame sobo v nekem hotelu in preživlja dneve na plaži Acapulca, se spusti v razmerje z domačinko, popiva z lokalci na plaži ter ignorira sestrine klice na pomoč. Sundown je navkljub skromni dolžini 80. minut precej naporen in problematičen film, saj gledalcu nudi vpogled v svet glavnega lika, s katerimi se je praktično nemogoče identificirati, še posebej zato, ker mu Franco (namenoma) ne doda nobene globine in ga zreducira na pozicijo možakarja, izrezanega iz kartona. Močno podcenjeni igralec Roth svojo vlogo kakopak opravi z odliko in je več kot kos zahtevni nalogi, Franco pa s skoraj poetično fotografijo ter umirjenim tempom izvrstno ujame občutke čustvene otopelosti in brezciljnosti sveta, v katerem je ujet glavni junak. Žal pa ta pristop filmu škoduje kot bumerang, še posebej, ker v svoji absurdnosti ne gre do konca, ampak v zadnji tretjini na hitro spaca skupaj klišejsko in za lase privlečeno zgodbo z nevmesnimi akcijskimi sekvencami ter nameno dvoumnim koncem, ki pa pri gledalcu zbudi vprašanje o tem, zakaj bi mu za karkoli v filmu moralo biti mar. Drugače povedano; Sundown je film, ki mu v stilu predstavljene zgodbe ni mar za zgodbo in like, vendar to počne na tak način, da tudi gledalcu sčasoma postane vseeno.
