Kanadska drama Scarborough, posneta po istoimenskem romanu pisateljice Catherine Hernandez, služi kot filmska razglednica naslovnega okrožja kanadske prestolnice Toronto, ki velja za pribivališče pretežno revnejšega in rasno raznolikega prebivalstva. Film se sicer osredotoča na tri otroke, ki prihajajo iz razbitih družin in se naključno srečajo na dopolnilnem pouku, ki ga vodi dobrosrčna učiteljica Hina; Bing je sramežljiv deček, ki je z mamo zbežal pred njenim nasilnim možem, Sylvie živi v družini z invalidnim očetom, utrujeno mamo ter avtističnim bratcem, medtem ko je Laura obsojena na življenje z zadrogirano mamo ter impulzivnim očetom, sicer nekdanjim pripadnikom neonacistične tolpe. Vse našteto se zdi kot skupek stereotipov, vzetih iz filmov o življenju revnih ljudi in lagali bi, če rečemo, da se Scarborough kljub dobrim namenom teh ne oklepa; film sicer odlikuje pristni realizem, močne igralske predstave, še posebej s strani otroških igralcev ter nekonvencionalni pripovedni pristop, ki gledalca hkrati opominja na krutost vsakdana nedolžnih otrok, hkrati pa v majhnih podrobnostih najde simbolično luč upanja. Škoda le, da smo usode glavnih junakov videli že neštetetokrat in Scarborough s tega vidika ne predstavi ničesar novega; otroci, ki živijo pri zadrogiranih, neodgovornih, nasilnih ali močno požrtvovalnih starših, so liki praktično vsakega filma o odraščanju in pričujoča drama zgolj kompetentno reciklira že videne klišeje, četudi ti uspejo ohraniti določeno mero pristnosti. Še večja težava filma pa je njegovo prizadevanje, da bi poleg osrednjih treh junakov razgalil življenja tudi ostalih likov, vendar pa mu za to zmanjka časa in kot celota ostaja rahlo napol sprečen filmski dokument, ki bi se moral gledalca dotakniti bistveno bolj kot sicer. Nekateri liki dobesedno izginejo iz zgodbe in o njih ne izvemo ničesar pomembnega (npr. Laurin oče), hkrati pa so v zgodbo vnešeni tragični dogodki, ki pa zavoljo neobičajnega pripovednega toka izpadejo kot zgolj naključne nesreče ne pa nekaj, kar bi nas moralo ganiti. Scarborough je film z dobrimi nameni, ki mu marsikaj uspe, žal pa tudi nekajkrat spodrsne, zato obtiči v zlati sredini.
