Vnovična srečanja z bivšimi prijatelji iz šole alli univerze znajo biti enako zabavna kot tudi travmatična, še posebej zaradi tega, ker se ljudje skozi leta spreminjamo in nekaj, kar nas je združevalo pred petimi ali desetimi leti, nam nenadoma ni več blizu ali pa nas celo razdvaja. S temi občutki se spopada glavni junak komične drame All My Friends Hate Me; Pete, ki je tik pred tem, da svoje dekle zaproti za roko, se pred usodnim korakom odpravi v podeželsko vilo, da bi s svojimi nekdanjimi prijatelji iz univerze praznoval rojstni dan. A kmalu po njegovem prihodu Pete ugotovi, da je ozračje med nekdanjimi prijatelji zelo neprijetno, saj ga pogosto zapisavajo z neprijetnimi vprašanji in pikrimi pripombami, situacijo pa še bolj zaostri prihod popolnega neznanca, ki Peta spravlja ob živce s svojim neodgovornim obnašanjem in aroganco. Prvo, kar je treba poudariti, je to, da se All My Friends Hate Me oglašuje kot komična grozljivka, vendar ta oznaka ne bi mogla biti bolj zgrešena; film se povečini odvija kot črna komedija, medtem ko elementov grozljivke ni nikjer na spregled. Režiser Andrew Gaynord zgodbo resda gradi na presenetljivo učinkovitem suspenzu, saj vse do zadnje tretjine filma ni povsem jasno, v katero smer bo krenilo dogajanja, toda zunaj tega ni moč najti ničesar, kar bi pričujoči film povezovalo z grozljivko; atmosfera je prej neprijetna kot strašljiva, končni razplet pa prav tako ne postreže z ničemer brutalnim ali zastrašujočim. All My Friends Hate Me je na svojevrsten način film o odraščanju oz. fazi odraščanja, ko posameznik ugotovi, da njegove preference iz preteklosti ne bodo nujno našle prostora v sedanjosti, kar seveda izzove konflikt. Igralske predstave so odlične, humor povečini zadane v polno in je tipično britanski, kar pomeni, da v šalah ne manjka cinizma in politične nekorektnosti, Gaynord pa uspešno drži gledalca v napetosti vse do zadnje minute. Zato je nekoliko škoda, da film daje občutek nedokončanosti oz. da nekatere dele zgodbe bodisi poudari in jih nato ignorira ali pa razreši na način, ki ni docela zadovoljiv. Še vedno gra za strupeno in zabavno črno komedijo, ki pa ji manjka nekaj korakov do popolnosti.
