Noč ima svojo moč, pravijo. In res; nočne ure umirijo podivjan tempo našega vsakdana, njihova počasnost ter potrpežljivo čakanje jutra pa človeku omogočajo, da se za nekaj ur prepusti tišini in znotraj nje najde odgovore na številna vprašanja, ki ga mučijo. To na lastni koži doživita tudi glavna junaka romantične drame Stay The Night, ki se sprva odvija kot tipična hallmarkovska romanca; Grace je sramežljiva uslužbenka na kadrovskem oddelku, ki se ji izmuzne priložnost za napredovanje, medtem ko je Carter profesionalni igralec hokeja, katerega nekdaj uspešna kariera je zašla v slepo ulico, ko mora v velikem mestu čakati na odločitev kluba, ki ga želi poslati igrati med “drugoligaše”. Dvojica naključno trči drug ob drugega na zabavi in se hitro znajde v postelji, toda ko Grace prizna, da je še nedolžna, se večer načrtovane strasti spremeni v dolg sprehod skozi nočne bare, javno drsališče in vožnje s taksiji. Stay The Night po zapletu močno spominja na Linklaterjevo kultno romanco Before Sunrise in ji hkrati tudi močno dolguje lasten obstoj, toda bilo bi krivično reči, da je pričujoči film nesramna kopija. Ravno nasprotno; gre za dobro odigrano, elegantno in celo za tiste, ki ne obožujejo romanc, več kot primerno moderno dramo, ki se loteva večnih tematik, prisotnih predvsem v današnjem času; osamljenost, strah pred neuspehom ter uživanje življenja zunaj svojega milnega mehurčka ugodja in varnosti. Eden od glavnih razlogov, da film funkcionira, sta predvsem izredno simpatična in življenjska glavna lika ter njuna močna kemija, ki pride do izraza tako z dotiki kot tudi dialogi, v katerih sprva drug drugega analizirata, kasneje pa ugotovita, da strmita v zrcalni sliki. Stay The Night je čudovit poklon miru in tišini nočnega življenja in film, ki nas za slabo uro in pol s svojim nepretenzionim, preprostim in očarljivim duhom uspe spraviti v dobro voljo.