Manchester, sedanjost. Nekdaj cvetoče industrijsko mesto, po katerih je odmevala glasba kultnih Joy Division, se je spremenilo v blodnjak mrkih stanovanjskih blokov, visokih nebotičnikov in umazanih ulic, polnih drog in kriminala. To zadušljivo ozračje predstavlja dogajalni prostor noir kriminalke Sirene, sicer romanesknega prvenca britanskega pisatelja Josepha Knoxa. Aidan Waits je policijski detektiv, ki je zaradi zaradi kršenja kodeksa slabo zapisan pri svojih nadrejenih, vendar hkrati dovolj inteligenten in zvit, da ga rekrutirajo za delo pod krinko v kriminalnem podzemlju. Njegova naloga je dvojna; približati se mora nedotakljivemu mamilarskemu šefu Carverju, hkrati pa rešiti mladoletno hčer vplivnega poslanca, ki je postala ena od Carverjevih dostavljalk mamil. Že tako težka naloga kmalu postane vse bolj neznosna, saj mora Waits tako pred barabami kot policisti igrati dvojno vlogo ovaduha, dodatno bremu pa mu še predstavljajo posledice njegove odvisnosti od mamil, problematična osebnost ter (pre)mehko srce za nežnejši spol.
Knox se s Sirenami predstavi kot kompetenten pisec, ki daje ogromno poudarka na hladni atmosferi, hkrati pa uspešno preslika monotono urbano okolje iz 70. let, ki je predstavljalo navdih že omenjenim Joy Division, v sodobne čase mrkega kapitalizma, razprodaje človekove duše in neusmiljenega boja za preživetje. Privlačnost Knoxovega prvenca se skriva v njegovi izraziti moralni sivini likov, ki jih je nemogoče razdeliti na dobre in slabe, pravzaprav bi prej rekli, da so osebnostno vsi konfliktni, sebični in izkoriščevalski z izjemo detektiva Waitsa, ki pa je daleč od poštenega policista. Zgodba romana je v maniri žanra noir kriminalk pričakovano zamotana in polna preobratov, ki jim bo bralec morebiti težko sledil, če si pred tem ne bo delal zapiskov. Knox ponuja bogato informativen vpogled v kriminalno podzemlje in kako je “epidemija” mamil bistveno hujši problem kot si mnogi predstavljamo, hkrati pa opomni, kako kemična smrt preži na staro in mlado. Romanu tako ni moč veliko očitati, razen občasne razvlečenosti, še posebej v poglavjih, ki z dolgimi opisi junakovih tavanj po manchesterskih ulicah ne prispevajo k pospešenemu tempu zgodbe.
Nepopoln, vendar še vedno zelo obetaven uvod v t.i. “manchesterski noir”.
