Triler Unseen se ponaša s sila preprostim zapletom; Emily, ki jo na začetku filma ugrabi njen neprištevni bivši partner, uspe zbežati iz ujetništva, vendar pri tem razbije svoja očala, brez katerih pa ne vidi praktično ničesar. Njena edina rešitev je Sam, nevrotična uslužbenka na bencinski črpalki, ki mora s pomočjo mobilne kamere igrati “vlogo” njenih oči pri pobegu. Skromnih 76 minuz, kolikor film traja, priča o tem, da je Unseen mišljen kot hiter triler, ki je posnet v skoraj realnem času in se zanaša predvsem na dinamiko osrednjih dveh likov, ki ju odigrata simpatični Midori Francis in Jolene Purdy. Žal je tudi edina dobra plat tega generičnega, predvidljivega in ponekod že žaljivo absurdnega trilerja, ki se nikoli ne more odločiti, kaj bi rad bil; kot struna napeta dirka s časom, tovariška komedija o dveh popolnih tujcih, ki morata v rekordno hitrem času skleniti zavezništvo ali absurdna satira, v kateri je – med drugim – udeležena tudi psihotična premožnica kot stranka na bencinski črpali, ki ne sprejme ne kot odgovor. Film je še najbolj uspešen, ko se osredotoča na osrednji protagonistki in jima pusti, da se rešita iz nemogoče zagate, vendar pa je zgodba neprestano uničena z nadležnimi komični vložki, osladnimi dialogi ter – če smo popolnoma iskreni – popolno odsotnostjo realne nevarnosti, saj so vsi “zlikovci” bodisi kričeče stereotipni bodisi tako nekompetentni, da ni povsem jasno, kako lahko kogarkoli ogrožajo. Unseen je morebiti povsem sprejemljiv kot pozabljivo razvedrilo (z obveznim odklopom možganov, ker sama zgodba ne nosi nobenega smisla), kaj več pa žal ne.