“Si že kdaj slišala za prekletstvo družine Von Erich?” svoje dekle in bivšo ženo vpraša vzpenjajoči se mladi rokoborec Kevin Von Erich (1957), ki skupaj s svojimi brati velja za enega najboljših profesionalnih wrestlerjev v 70. in 80. letih minulega stoletja. Omenjeno prekletstvo predstavlja tudi osrednji motiv biografske športne drame The Iron Claw, ki prikazuje vzpon in tragični padec bratov Von Erich, ki pod mentorstvom strogega očeta sprva dosegajo velikanske uspehe v rodnem Teksasu, vendar pa njihovo slavo zasenčijo različne odvisnosti, osebne tragedije, prometne nesreče, bolezni in druge tragedije, zaradi katerih se zdi, da nad družino Von Erich – podobno kot Kennedyje – visi prekletstvo. Ta tanka meja med skorajda mističnim slovesom slavne wrestling družine in neizprosnim svetom profesionalne rokoborbe se zdi več kot hvaležna tema za dober film, kar režiser in scenarist Sean Durkin zapakira v odlično odigrano, vzdušno in pogosto ganljivo pripoved o bratskih / družinskih vezeh, odpovedovanju, krivdi in odpuščanju. Film najbolj zasije predvsem pri natančni obuditvi zlate dobe wrestlinga v 80. in 70. letih, kjer so izpostavljene slabe frizure, kričeča oblačila, teatralno obnašanje nastopajočih in močan sindrom toksične moškosti, kjer so razlike med spoloma izrisane zelo nazadnjaško. Še večje pohvale si zasluži fenomenalna igralska zasedba, kjer kot Kevin zasije predvsem neprepoznavno izklesani Zac Efron v svoji najboljši vlogi doslej, medtem ko sta Jeremy Allen White in Harris Dickinson kot njegova enako ambiciozna brata Kerry in David žal nekoliko potisnjena v ozadje. In če prva polovica filma kompetentno in prepričljivo postavi temelje za emocionalno športno dramo, je žal druga polovica nekoliko bolj majava, še posebej, ker film nekatere tragične trenutke omeni / prikaže zelo na hitro, zato tudi gledalca ne pretresejo tako kot bi morali. Še bolj težavne in nerazumljive so nekatere bizarne odločitve filmarjev kot npr. da film v celoti izpusti lik četrtega brata Chrisa Von Ericha, kar se zdi rahlo nespoštljivo do njegovih dosežkov. The Iron Claw vsekakor ni slab film, pravzaprav je povečini prepričljiva družinska drama, ki pa vseeno nikoli ne preseže ravni konvencionalne športne biografije.